Andraž Purg

Izbor in glasovanje sta bila že izvedena, naslednje leto morajo biti predlogi že uresničeni. Nanašajo se na manjše projekte v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, a tudi na področje mladih, ki so prav tako podajali predloge. Za izvedbo vseh predlogov bo občina namenila 250 tisoč evrov, za posamezno območje to pomeni 30 tisočakov, za področje mladih 10 tisoč evrov. Naslednje leto bo občina z razpoložljivim denarjem tako izvedla 43 projektov, od tega so bili trije predlogi izglasovani v okviru pobud mladih.

Lepša podoba podvoza pri pošti

Med drugim so med sprejetimi predlogi, ki jih bo občina uresničila, koši za pasje iztrebke v KS Aljažev hrib, zaščitna ograja za dvoživke na območju mestnih četrti Gaberje in Hudinja ter medgeneracijsko igrišče v Zagradu. Krajani si lahko obetajo tudi ureditev klančin na območju Plave Lagune.

Eden zanimivejših predlogov, ki ga bo občina izvedla, je telefon spomina v vetru, namenjen žalujočim. »Telefon spomina ponuja simbolično možnost, da obiskovalci ›pokličejo‹ svoje ljubljene in jim povedo tisto, česar v življenju niso uspeli. Telefon, ki ni povezan z omrežjem, ima močan čustveni pomen: omogoča navidez nemogočo komunikacijo, hkrati nudi prostor za osebno refleksijo, tolažbo in mir,« so zapisali predlagatelji. Namestili naj bi ga ob gozdu v mirnem okolju. Gre za navdih iz podobnih projektov po svetu, kot je japonski telefon v vetru, ki že vrsto let nudi ljudem priložnost, da s pomočjo simboličnih pogovorov predelajo izgubo.

Drugo leto bodo v Zadobrovi in Zgornji Hudinji postavili tudi defibrilatorja ter pitnik pri OŠ Hudinja, v Celju bodo zarisali talne igre, uredili del nabrežja Savinje in pešpoti v mestu ter popravili stenske poslikave na nekaterih lokacijah v mestu. Eden od sprejetih predlogov občanov je tudi ureditev lepše podobe podvoza pri pošti.

Nevarna drevesa v Trubarjevi ulici

Čeprav so občani, katerih predlogi so bili sprejeti, zadovoljni, je manj zadovoljstva med tistimi, katerih predlogov na glasovanje občina ni uvrstila. Na nas se je obrnila občanka, ki je predlagala odstranitev nekaterih starih dreves in zasaditev novih na travniku okoli stanovanjskih blokov v Trubarjevi ulici.

»Ob neurjih so se stara drevesa pokazala kot nevarna. Lomijo se veje in padajo na avtomobile. Drevesa so tudi v neposredni bližini stavb in predstavljajo nevarnost za nepremičnine. Z zamenjavo dreves bi se izboljšala varnost pred morebitnimi poškodbami zaradi odlomljenih vej in podrtih dreves ob neurjih,« je zapisano v predlogu. Vendar komisija tega predloga v izboru ni potrdila, kar pomeni, da ga ne bodo izvedli. V občini so predlagateljici sicer odgovorili, da so si skrbniki občinskih zelenih površin drevesa ogledali in ugotovili, da so v dobrem stanju ter da njihovo podiranje še ni potrebno. »Treba pa bi jih bilo obrezati,« so še dodali v občini. Občanko je zato zanimalo, zakaj se na glasovanje niso neposredno uvrstili vsi predlogi občanov, ampak samo tisti, ki jih je izbrala komisija. »To potem ni odločitev ljudi za projekte, vseeno potem izbira občina,« pravi sogovornica, ki ne želi biti imenovana.

Predlogi morajo biti izvedljivi

Pri izboru projektov v sklopu participativnega proračuna mora biti izbor, pravi župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Ker je tovrsten proračun v Celju uveden prvič, dodaja, da je postopek prinesel tudi marsikatero spoznanje za občino. »Zato smo se pri snovanju participativnega proračuna pogovarjali z veliko občinami, se ogromno posvetovali, da smo lahko izbrali najboljše primere dobre prakse. Šele po končani izvedbi projektov bomo lahko analizirali ves proces in ugotovili, kaj se da še izboljšati in kaj ne,« dodaja Kovač.

Pojasnjuje, da so celjske pripravljavce v občinah, kjer je participativni proračun že ustaljen, opozorili, da morajo biti jasni kriteriji in merila za sprejemljivost pobud oziroma projektov, še preden pride do glasovanja. »Ravno zato mora biti tukaj tudi komisija, ki je oddelala resnično levji delež dela, saj je prečesala vseh 250 predlogov, torej je bilo ogromno dela. Komisija je bila tudi zelo stroga pri tem, da predlogi zadoščajo osnovnim kriterijem, torej da so zakoniti in skladni s prostorskimi akti, da gre za projekte na občinskem zemljišču, da so skladni s strategijami razvoja in finančno realno ocenjeni in izvedljivi. Daleč najslabše je, da bi dali na glasovanje predlog, ki sploh ne bi bil izvedljiv ali bi se izkazal za nemogočega in bi se pri izvedbi pojavile težave z umeščanjem v prostor,« dodaja župan.

Iz vseh teh razlogov je bila komisija, kot pravi župan, sestavljena iz predstavnikov vseh strokovnih služb, ki pokrivajo področja prispelih predlogov, in iz dveh mestnih svetnikov. »Predsednik komisije je bil mestni svetnik Sašo Farčnik, ki ga zelo cenim ravno zaradi njegovega dobrega poznavanja mesta in vseh komunalnih področij, a tudi zaradi dobrega občutka za ljudi. Pri vseh predlogih je komisija zavzela stališče, kateri predlog je mogoče dati na glasovanje. Pri tistih, kjer je bilo nekoliko ›mejno‹, se je komisija posvetovala s predlagatelji, pripravila usklajen predlog in ga uvrstila na glasovanje,« še dodaja župan. Če je bilo pri uskladitvi predloga ugotovljeno, da ni možno zadovoljiti finančnemu okviru, predlog v sklopu participativnega proračuna torej ni izvedljiv. Zato ga je komisija zavrgla.

Stvar vzdrževanja, ne predlogov

»V konkretnem primeru dreves v Trubarjevi ulici so prišli podatki o tem tudi do mene, saj so se name obrnili sodelavci z vprašanjem, kaj storiti. Občanka je vztrajala pri tem, da komisija njen predlog uvrsti na glasovanje, čeprav ni skladen s strategijo in strokovno analizo naših služb, ki skrbijo za zelene površine v Celju. Te službe so namreč ocenile, da ta drevesa niso nevarna in jih ni nujno odstraniti. Naša strategija pri urejanju javnih zelenih površin je, da so drevesa dragocena in da se, če ni absolutno nujno, vanje posega zgolj z vzdrževalnimi deli, obrezovanjem in s podobnimi ukrepi, nikakor pa ne z odstranitvijo,« dodaja župan.

Čeprav občina sliši pobude občanov, pojasnjuje, da čisto o vsem javnost ne more odločati: »Morda gre v kateri zadevi za neke osebne interese ali specifične poglede, ki niso skladni z občinskimi strategijami ali niso strokovno utemeljeni.«

Kljub temu Kovač omenja, da naj bi bila glede dreves v Trubarjevi ulici predvidena vzdrževalna dela, ki jih mora opraviti Javno podjetje Zelenice. »Verjamem, da bo to urejeno, še posebej če se bo izkazalo, da so drevesa kakorkoli nevarna. V tem primeru tak predlog ne more biti stvar participativnega proračuna, ampak intervencijskega posega in vzdrževanja,« še zaključuje župan. Ob tem dodaja, da je izvedba proračuna načrtovana prihodnje leto. Torej če se izkaže, da so drevesa nevarna, je treba to težavo odpraviti čim prej in ne šele naslednje leto.