profimedia

Zadnji veliki cilj - olimpijske igre

Svetovni pokal je spet njen. Leta 2020 je Federica Brignone postala edina Italijanka v zgodovini, ki je osvojila kristalni globus v alpskem smučanju. In letos ji je to uspelo ponovno. Po koncu superveleslaloma v La Thuile je Valdostanka stopila v zgodovino smučanja in italijanskega športa. V Svetovnem pokalu ima zdaj 37 zmag (največ med Italijankami vseh časov) in se uvršča med deset najboljših smučark v zgodovini, natančneje na osmo mesto. Zdaj pa ima v mislih že olimpijske igre Milano-Cortina 2026. Olimpijsko zlato, ki ji še manjka, je njen zadnji veliki cilj pred zaključkom izjemne kariere.

• Preberite še: Slovensko alpsko smučanje dobilo novega prvega moža stroke: vrača se znano ime

Strašljiva je!

"Strašljiva je, ne dela napak. Ni se treba sprenevedati: ona tekmuje v drugem športu." Tako nekdanja smučarka in zdajšnja komentatorka Eurosporta Camilla Alfieri opisuje Federico Brignone, ki po njenem mnenju preprosto nima tekmic. Večkrat je ostajala v senci svojih reprezentančnih kolegic in ni bila cenjena v skladu s svojo pravo vrednostjo. A skodrana rjavolaska, ki je zaposlena pri italijanskih karabinjerjih, je osvojila skoraj vse. Resda še nima olimpijskega zlata, ob tem pa ima ob sebi reprezentančno kolegico Sofio Goggio, ki medijsko pritegne več pozornosti, ker je res neustrašna in zelo zgovorna.

Profimedia

Ne mara pozornosti

A prijatelji pravijo, da Brignonejevi to ni mar, ne mara preveč pozornosti. Ko ima med sezono proste trenutke, jih najraje preživlja doma v dolini Aoste. Ljubi svoje gore, a to še ne pomeni, da je tipična gorska prebivalka ali introvertirana oseba. Rodila se je v Milanu, tako kot njena mati Maria Rosa Carla Anita Quario, imenovana „Ninna“, prav tako odlična smučarka. Oče Daniele, ki prihaja iz Savone, pa dela kot smučarski učitelj v Courmayeurju. Očitno je smučanje v njihovi družini tradicija.

"Smučati sem začela pri letu in pol, kobacala sem s plastičnimi smučmi, kjer koli se je dalo – celo v Milanu po preprogah našega stanovanja," piše na njeni uradni spletni strani, kjer si lahko preberete tudi o njeni ekološki predanosti in projektu.

Ko se je preselila v dolino Aoste, jo je oče treniral le dve leti: "Motilo me je, da so ljudje mislili, da sem uspešna samo zato, ker sem tako imenovana hči nekoga." Nobene etikete – svojo pot je želela utreti sama. In uspehi niso izostali.

Najstnica v reprezentanci

Brignone je najprej začela zmagovati na mladinskih tekmah, pri 15 letih pa se je uvrstila na četrto mesto v italijanskem finalu pokala Trofeo Topolino, ene najpomembnejših smučarskih tekem za mlade (zdaj znane kot Alpe Cimbra FIS Children Cup). Leto pozneje je že postala del italijanske reprezentance, a od njenih takratnih reprezentančnih kolegic nobena več ne tekmuje na vrhunski ravni, ka šele, da bi zmagovala praktično v vseh disciplinah. Neverjetno in impresivno.

Daljnega 28. novembra 2009, je 19-letna Italijanka stopila na svoje prve stopničke v svetovnem pokalu v veleslalomu v Aspnu, že na svoji peti tekmi na najvišji ravni alpskega smučanja. Kljub očitnemu talentu pa ni bila imuna na težke trenutke – zaradi operacije ciste je izpustila večino sezone 2012/13, vključno s svetovnim prvenstvom v Schladmingu.

Ekipa Tina Maze

Tudi olimpijska sezona Sočija 2014 in naslednja sta bili zanjo zahtevni, saj ni našla dobre forme ni oblutka na smučkah. Leta 2016 je v intervjuju za italijanski časopis dejala: "Če pogledate šampione, ki so zmagali ali skoraj zmagali v zadnjih sezonah Svetovnega pokala – od Maze do Fenninger, od Vonn do Gut in Hirscherja – vsi imajo osebne ekipe. Brez kakršne koli polemike menim, da bi tudi jaz potrebovala nekaj več. Ne mislim na zasebno ekipo, rada sem s svojimi reprezentančnimi kolegicami, rada imam skupino. Že zdaj opravljamo vrhunsko delo, a potrebovala bi več avtonomije pri prehajanju med tehničnimi in hitrimi disciplinami. Poleg tega je veliko odvisno od forme, fizičnega stanja in poškodb."

profimedia

Brat Davide in rivalstvo z Goggio

Leta 2017 pa je prišlo do pravega preobrata. Uspelo ji je oblikovati nekakšno zasebno ekipo znotraj reprezentance – privilegij, ki je običajno rezerviran le za največje šampione. Od takrat jo je treniral njen brat Davide, kar sprva ni bilo po godu italijanski smučarski zvezi, saj je trajalo vse do sezone 2022/23, preden so ga uradno priznali kot del strokovnega štaba.

V tisti sezoni je njeno rivalstvo s Sofio Goggia postalo predmet razprav. Nista si všeč, a sčasoma sta se naučili sobivati. „Sva dve popolnoma različni osebi. Povsem mogoče je sobivati, če obstaja medsebojno spoštovanje. Njene predstave si zaslužijo kapo dol, to sem ji tudi povedala. Je vrhunska športnica, človeški odnosi pa so nekaj drugega,“ je dejala Brignone, ki je z dosežki ustvarila športni prepad med seboj in Bergamčanko.

Vsestranska šampionka

Počasi se je iz veleslalomske specialistke prelevila v vsestransko šampionko. Leta 2020 je osvojila Svetovni pokal v sezoni, ki jo je zaznamovala pandemija covida-19. Tisti uspeh je ostal v senci dogajanja po svetu in nikoli ni bil v celoti cenjen. A Brignone je nadaljevala z zmagami: 37 zmag in 82 uvrstitev na stopničke v Svetovnem pokalu (med Italijani jih ima več le Alberto Tomba), tri olimpijske medalje (eno srebro in dva brona) ter pet kolajn s svetovnih prvenstev (dve zlati in tri srebrne). To povedo številke.

Medtem je z Goggio njuno spoštovanje raslo. Na stezi ostajata tekmici, a zunaj nje druga drugo spodbujata k napredku. Njena druga zmaga v skupnem seštevku Svetovnega pokala si zasluži veliko priznanje. Nato pa še veliki finale: olimpijske igre Milano-Cortina 2026. Brignone si zasluži pravo priznanje – je najuspešnejša italijanska smučarka vseh časov.