Biatlonci v tej sezoni še brez odmevnega dosežka
Svetovni pokal v biatlonu se ta konec tedna nadaljuje v češkem Novem Mestu, v slovenskem taboru pa na kakšen vidnejši dosežek še vedno čakajo.
V slovenskem biatlonskem taboru so imeli pred začetkom sezone kar visoka pričakovanja. V skupnem seštevku pokala je bil cilj uvrstitev tekmovalca in tekmovalke do 15. mesta skupnega seštevka, želja pa deseterica. Bolj skromen je bil glavni trener Janez Marič, ki si je zaželel, da bi morda presegli lansko uspešno sezono. Že zdaj pa je jasno, da se to ne bo zgodilo.
Najboljša v skupnem seštevku svetovnega pokala je na 22. mestu Polona Klemenčič, vsi ostali so daleč zadaj. Lansko sezono sta zaznamovala Jakov Fak z desetim in Anamarija Lampič s 23. mestom, še bolj pa prvi z zmago na posamični tekmi na Pokljuki, druga pa z dvema tretjima mestoma v Annecyju in na domači tekmi, kjer ji je to uspelo celo na tekmi s skupinskim startom.
Letos je Jakov tekmoval le na uvodnih postajah v Östersundu in Hochfilznu in se najvišje povzpel z 28. mestom na zasledovanju, potem pa zaradi težav s kolenom prekinil sezono in se podvrgel manjši operaciji. Po njej počasi okreva in je že začel s prilagojenimi treningi, a ga pred olimpijsko tekmo v Anterselvi še ne bomo videli na startu. Vsi seveda upajo, da se do takrat ne bi še kaj zapletlo, jasno pa je, da se bo to poznalo na njegovi pripravljenosti in da bodo njegovi olimpijski dosežki težko takšni, kot bi bili, če bi v tem času normalno tekmoval.
Lampičeva doslej najslabše
Posebna zgodba je Lampičeva, ki je po selitvi iz teka na smučeh v biatlon napredovala iz sezone v sezono. Olimpijska sezona naj bi bila nek njen vrhunec, a so se stvari proti pričakovanjem obrnile v nasprotno smer. Potem ko je na startu sezone v Östersundu dosegla svojo najboljšo uvrstitev z 28. mestom na zasledovanju, je zaradi bolezni morala izpustiti tekme v Hochfilznu, nato pa nadaljevala s podpovprečnimi nastopi na vseh naslednjih prizoriščih.
Težko je reči, da je za to kriva bolezen, saj je bila tekaško še vedno konkurenčna najboljšim, zato pa strelsko nadaljevala še slabše kot v prejšnjih sezonah. Njen strelski učinek je v ležečem položaju 76-odstoten, v stoječem pa celo le 56-odstoten. S takšnimi odstotki se ob še tako dobrem teku za mesta pri vrhu ni moč boriti. Na sprintu, ki naj bi bil ob le dveh streljanjih njen največji adut, na štirih tekmah nikoli ni zgrešila manj kot štirikrat, nazadnje v Ruhpoldingu celo šestkrat za končno 65. mesto.
Njena skupna uvrstitev v svetovnem pokalu je le pet mest boljša. Zdaj lahko le upamo, da se bo kot nekdanja tekaška šampionka, ki ve, kako je tekmovati na največjih tekmah, zbrala in pobrala prav na glavni tekmi sezone, čeprav se glede na njen potek to zdi bolj kot ne le pobožna želja.
Klemenčičeva edina svetla točka
Marič in stroka so korak naprej napovedali tudi pri večini ostalih, a ga nismo dočakali. Deloma to velja le za Polono Klemenčič, ki je po dveh slabših sezonah spet na ravni sezone 2022/23, ki jo je sklenila na 28. mestu. Trenutno je v seštevku svetovnega pokala še pet mest boljša in tako za zdaj edina, ki ima na OI pravico nastopiti na tekmi s skupinskim startom. V Hochfilznu je z desetim mestom v sprintu dosegla tudi edino slovensko uvrstitev med deseterico, sicer pa se njene uvrstitve zvečine vrtijo med 20. in 30. mestom.
Lena Repinc je uspešno zastavila s 16. mestom na uvodni tekmi sezone, pozneje pa so bile njene uvrstitve bistveno nižje. Moški del ekipe na kakšno mesto vsaj med dvajseterico še vedno čaka, saj Lovru Planku, Toniju Vidmarju in Mihi Dovžanu vedno zmanjka kakšen zadeti strel več, prevečkrat pa se jim kaj zatakne tudi v smučini. Pred sezono so v slovenski stroki marsikaj stavili na moško štafeto, ki pa višje od desetega mesta še ni posegla, brez Faka je tudi to že nedosegljivo. Ženski štafeti se je Marija prikazala s sedmim mestom v Oberhofu, na nekaterih tekmah pa so se celo borile, da jih najboljše ne bi prehitele za celoten krog.
Slabi olimpijski obeti
Za reševanje sezone so tako ostale olimpijske tekme, kjer si je stroka na začetku sezone kot cilj zastavila uvrstitev do šestega mesta in kot željo odličje. Realno bi se v boj za te cilje lahko vmešala le Fak in Lampičeva, a glede na dogajanja so to bolj kot ne zgolj sanje. Zaključimo lahko z že obrabljeno frazo, da se pustimo presenetiti, kakšne trde podlage, na katero bi se lahko pri tem uprli, pa v tem trenutku žal ni mogoče najti.
