Arhiv Štajerskega Tednika

Erna se v hlevu konjeniškega parka počuti že povsem domače, namreč že pred desetimi leti je prvič jezdila v Starošincah, nato se je po več letih premora odločila ob (finančni) podpori Društva za cerebralno paralizo za terapevtsko jahanje. »Še isto leto me je Metka vključila v športno jahanje. Tako sem se začela učiti ježe v sedlu, hoje s konjem, kas … Dve leti sem usvajala veščine do te mere, da sem sedaj samostojna. Je pa moj cilj, da bi tekmovala. Želim si napredka,« je dejala z zanosom v očeh, medtem ko je božala Pepo, ki so jo v poletnem dnevu mučili obadi. In da bo lahko Erna tekmovala, je potrebna najprej klasifikacija. »Najprej me mora zdravnik ovrednotiti, kašne so moje sposobnosti in omejitve, tako da me določijo v skupino, kjer lahko v parajahanju tekmujem s sebi podobnimi.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku