Arhiv Štajerskega Tednika

Kateri navijači so nate naredili najboljši vtis in zakaj?

T. Jagarinec: „Argentinci! V službi imam sodelavca in prijatelja, ki je globoko vpet v argentinski nogomet. Je sin bivšega argentinskega reprezentanta Pedra Verdeja in bratranec Juana Sebastiána Veróna. Tako sem iz prve roke izvedel, kaj pomeni nogomet v Argentini – a vendar je bilo to do prvenstva zgolj v teoriji. Da je za Argentince nogomet dejansko religija, sem naposled spoznal še v živo. Mislim, da v tem trenutku ni večjih privržencev nogometa od gavčev. Mogoče so jim še najbližje Brazilci, a vendar nimajo nogometaša, kot je Messi. Ko se Argentinci pogovarjajo o Messiju, jokajo. Seveda na sceni obstajajo in prihajajo še drugi velikani okroglega usnja, a si težko predstavljam, da bi Francozi jokali zaradi Mbappeja. Saj so se tudi oni veselili uspehov galskih petelinov, a je bilo njihovo veselje glede na Argentince hladno. Ko so se po mestu ali na stadionih veselili Argentinci, je to bilo nalezljivo. Seveda so bile vmes tudi tekme, ki so bile navijaško drugačne. Recimo domačini niso ravno klasični nogometni navijači, a vendar jih nogomet prav tako navdihuje. Okrog tega je bilo precej negativne propagande že pred samim prvenstvom, češ da nogomet ne sodi v ta prostor, sam pa se sprašujem, kdo je predrznež, ki si upa lastiti to igro. Po končanem prvenstvu in uspehu Maroka ni več dvoma o močnem porastu zanimanja za ta šport v regiji. Sicer sem pa presenečen, da so bila na stadionih tudi pomanjkljivo oblečena dekleta.“

Kako se življenje vrača v normalne tirnice po odhodu navijačev?

T. Jagarinec: „Ker so pred nami kristjani božični prazniki in novo leto, veliko tu živečih ljudi v tem obdobju potuje praznovat v domače države, tako da se zaradi tega vračamo v normalo nekoliko počasneje. Sam sem že nazaj v našem centru in življenje teče kot običajno. Seveda je po enem mesecu dogajanja nastala praznina, podobno kot na Ptuju po pokopu pusta (smeh). A vendar, v kratkem prihajajo novi izzivi, že naslednje leto bo tukaj azijsko nogometno prvenstvo, na katerem bo Katar branil naslov.“

Od kod pa potreba Katarja, da toliko vlaga v šport in športne prireditve?

T. Jagarinec: „Če si mlad in majhen in hodiš po ulici s polnimi žepi, potem si varen samo, če se obdaš s prijatelji. Katar se preko športa obdaja s prijatelji in si v prvi vrsti utrjuje državno suverenost. Še pred petimi leti so Savdski Arabci grozili z vojaškim zavzetjem, na tem svetovnem prvenstvu pa sta naroda zgladila vse spore! Pred 15 leti je malokdo vedel, kje je Katar in kaj je zanj značilno …  Seveda gre tudi za ugled, za dokazovanje, da so sposoben in legitimen partner. S tem svetovnim prvenstvom so postali suvereni, ugledni in legitimni bolj kot kadarkoli prej, zaradi svoje majhnosti pa k sreči ali pa nesreči nikoli ne bodo mogli zaspati na lovorikah, svet jim bo še naprej gledal pod prste. SP je že zgodovina in potrebujejo nove projekte. Olimpijske igre se zdijo kar logično nadaljevanje ...“

Celoten intervju lahko prebrete v tiskani izdaji Štajerskega tednika.