Arhiv Štajerskega Tednika

Marko je odraščal v predelu Ormoža z imenom Dolga lesa. Tam stoji tovarna sladkorja, v kateri je delala Markova mama, oče pa je bil trgovec. Kot kratkohlačnik je Marko večino časa seveda preživel na svežem zraku; nogomet, košarka in tenis so bili glavni športi, s katerimi so s kakšnimi 15, 20 vrstniki preganjali dolgčas. »Danes je vse drugače, igrišča sploh ni več, vse je propadlo, vse je zaraščeno,« je žalostno stanje opisal ob spominjanju, kako je bilo nekoč.

Zanimiv spomin ga veže na posebne bitke, ki so jih z otroki iz centra Ormoža prirejali dvakrat na teden. Na igriščih so tekmovali v košarki, nogometu in in-line hokeju, seveda v opremi, ki je bila bolj kot ne provizorična. »Vratarji so si ščitnike naredili kar iz pene,« je opisal: »Bili smo boljši, vendar nam to ni prineslo drugega kot pravico do bahanja in zbadanja ter večji ponos. Takrat še nismo igrali za kavo ali pijačo.«

Izmuzljivi pernati prijatelji

Preberite več v Štajerskem Tedniku