Profimedia

Celjani so v Thunu igrali proti ekipi, ki so jo po drami izločili v osmini finala konferenčne lige v prejšnji sezoni. Razlika v vrednosti ekip je ogromna, saj švicarski kader ocenjujejo na 71 milijonov, celjskega pa na slabih devet, a danes se - tako kot spomladi - to ni prav nič poznalo. Slovenski predstavnik je z zelo dobro igro unovčil krizo tekmeca, že v prvem polčasu Švicarjem zabil dva zadetka, v drugem pa dokončal izjemno delo. Tako je prišel do ogromne prednosti pred povratno tekmo. V zadnjem kvalifikacijskem krogu zmagovalca tega dvoboja sicer čaka boljši iz obračuna med Banikom Ostravo in dunajsko Austrio, prvo tekmo je danes dobil Banik s 4:3.

Čeprav so gostitelji začeli odločno in si že po dobri minuti priigrali lepo priložnost, ko je Uran Bislimi prišel do strela v osrčju kazenskega prostora, pa se Celjani niso prestrašili precej bogatejšega starega znanca. Izbranci Alberta Riere so hitro vzpostavili ravnotežje in tudi pobudo in imeli v 11. minuti sami lepo priložnost za vodstvo, a je strel Franka Kovačevića iz obrata obranil Amir Saipi.

Tudi v nadaljevanju so Celjani držali žogo, narekovali ritem, nekajkrat prišli v obetavne položaje, a brez pravega zaključka. Do enega od teh so sicer prišli po prostem strelu z desne strani v 30. minuto, vendar žogo z glavo poslali čez gol. Pet minut pozneje pa je bil zelo natančen Danijel Šturm, potem ko se mu je odprl strel na robu kazenskega prostora, celjski nogometaš pa je to izkoristil in zadel v "malo mrežico" za 1:0.

Tudi po zadetku je bil slovenski pokalni prvak tisti, ki je iskal še drugi zadetek, si priigral še nekaj strelov, v 44. minuti pa tudi podvojil prednost z enajstmetrovke. To je s prekrškom nad Markom Zabukovnikom zakrivil Ezgjan Alioski, zanesljiv izvajalec strela z bele pike pa je bil Kovačević. Le nekaj trenutkov pozneje je Šturm zapravil priložnost za 3:0, ko je iz bližine malce na levi strani žogo poslal mimo vrat, domači vratar pa je nato obranil še nevaren strel Milota Avdylija.

V drugem polčasu je Lugano tudi prvi zagrozil, ko je Ousmane Doumbia v 47. minuti z volejem zadel prečko, z enako mero pa je na drugi strani vrnil Nikita Josifov v 54. minuti. Celjani so takoj zatem še dvakrat ogrozili domačega vratarja, ki se je izkazal v 56. minuti v dvoboju s Kovačevićem, v 59. pa je bil nemočen ob izvrstnem strelu Zabukovnika z roba kazenskega prostora za 3:0.

Lugano je pozneje sicer le na trenutke konkretneje pogledal tudi v napad, a hkrati ob tem puščal več prostora Celju, ki je večkrat znalo povzročiti še malce panike v švicarski obrambi, obenem pa tudi dobro nadziralo dogajanje na obračunu. Tako niti v enem trenutku ni bilo videti niti majhne možnosti za to, da bi se Lugano izvlekel iz brezna. Za nameček je Josifov priigral še eno enajstmetrovko, ki jo je v 84. minuti spet zanesljivo izvedel Kovačević za 4:0, "petarda" pa je odjeknila v 89. minuti, ko je Mario Kvesić natančno meril z roba kazenskega prostora.

Grega Valančič

Dovolj priložnosti, a brez zadetka

Novi (začasni) trener Olimpije Ivan Senzen, ki je na klopi zamenjal Jorgeja Simaa, vsaj rezultatsko ljubljanski ekipi ni obrnil navzgor krivulje uspehov v Evropi. Nekaj sprememb v sestavi je sicer nekoliko izboljšalo igro, ljubljanski nogometaši so pokazali več želje, borbenosti in organiziranosti, a še vedno je manjkala kakovost pri ustvarjanju napadalnih akcij in pa tudi učinkovitost.

Olimpija si je pripravila nekaj priložnosti, zadela okvir vrat, zapravila pa tudi enajstmetrovko, tako da bo imela na povratni tekmi proti albanskemu prvaku, ki tokrat ni pokazal veliko, a je na domačem igrišču nevarnejši, težko delo. Navijači Olimpije so se zagotovo na začetku zbali, da se bo ponovila zadnja tekma državnega prvenstva, ko so zeleno-bele v Stožicah povsem nadigrali Celjani. Albanci so jih namreč stisnili pred kazenski prostor, a njihov pritisk vendarle ni bil dolg, Ljubljančani so hitro vzpostavili ravnotežje, nato pa počasi prevzemali pobudo. Posebno nevarni v prvem delu niso bili, premoč je bila jalova, so pa vendarle prišli do nekaterih položajev, ki bi jih lahko bolje zaključili.

Prvo priložnost so si priigrali v osmi minuti, ko je Dino Kojić z desne strani v sredini lepo našel Marka Bresta, ta je streljal, toda njegov strel je blokiral branilec Eljon Sota. Diogo Pinto je v 21. minuti poskusil s strelom od daleč, vendar le v naročje vratarja Maria Dajsinanija. Zelo aktiven v napadu je bil še naprej Brest, v 27. minuti so njegov strel tekmeci spet blokirali, v sodnikovem dodatku prvega dela pa je streljal še mimo gola.

Brest je bil tudi v drugem delu prvi, ki je zagrozil tekmecem. V 48. minuti je lepo streljal z volejem, a mu je veselje preprečila prečka. V enem izmed naslednjih napadov je moral prvič resneje posredovati tudi ljubljanski vratar Matevž Dajčar, strel Kastriota Selmanija pa mu vendarle ni predstavljal večje težave.

V 64. minuti je po lepi akciji ljubljanskega napada Alex Blanco zadel zunanji del mreže, dve minuti pozneje pa se je Ljubljančanom ponudila najlepša priložnost, po prekršku nad Alexom Tammom v kazenskem prostoru je škotski sodnik John Beaton pokazal na belo piko. Najstrožjo kazen je Tamm izvedel kar sam, toda streljal je mimo gola.

Gostujoči vratar je v 76. minuti dobro posredoval po prostem strelu Antonia Marina, nenatančen je bil v 87. minuti tudi Augustin Doffo, zadnjo priložnost je zapravil Blanco.

Navijači Olimpije so se v peti minuti sodnikovega dodatka, ki so ga njihovi ljubljenci odigrali z igralcem več, saj je moral zaradi drugega rumenega kartona predčasno v slačilnico Abdurramam Fangaj, že razveselili nove enajstmetrovke, toda sodnik, ki je sprva že dosodil najstrožjo kazen, je mesto prekrška nad Ivanom Durdovom premaknil izven kazenskega prostora. Prosti strel je nato slabo izvedel Marin.