To bi najbrž lahko spremenila le še naravna katastrofa
Ob koncu tedna je padel zastor nad jesenski del prvenstva na prvoligaškem nogometnem odru, ki so ga zaznamovali Albert Riera in njegovi varovanci. Bodo Domžale preživele?
1. Celje 43, 2. Maribor 31, 3. Koper 31, 4. Bravo 28, 5. Olimpija 25, 6. Aluminij 25, 7. Radomlje 25, 8. Mura 15, 9. Primorje 15, 10. Domžale 12. Takšna je razvrstitev v Prvi ligi Telemach po jesenskem delu prvenstva in zelo nazorno razkriva razmerja moči. Celjani niso imeli prave konkurence, na 18 tekmah so le enkrat okusili grenkobo poraza, v Fazaneriji jih je presenetljivo ugnala Mura. Albert Riera pogosto poudarja, da je v knežjem mestu ustvaril 'nenasitno pošast', čemur je prav gotovo težko oporekati. Grofi so razred zase, navduševali pa niso le z rezultati, temveč tudi s podobo. Španski strateg ne odstopa od napadalnega pristopa, ekipo odlikuje zmagovalna miselnost. In tudi celoten klub, nekdanji zvezdnik je s svojimi razmišljanji okužil vse okrog sebe, na stadionu Z'dežele na vsakem koraku izžareva samozavest.
Prvak si maja
Ob tem nikakor ne gre spregledati, da je zasedba ostala brez poškodovanih Armandasa Kučysa in Marka Zabukovnika, v končnici prvega dela sezone je moral na operacijo rame še Žan Karničnik, preglavice z mišico so ovirale najboljšega strelca Franka Kovačevića, prav tako se je na stranskem tiru znašel tudi Juanjo Nieto. Vse to je v določenem trenutku seveda vplivalo na kakovost izvedb, na rezultate pač ne, vendar Albert Riera želi še več. »Igralcem sem rekel, da tukaj nismo le zato, da tekmujemo v Sloveniji. Želim, da tekmujejo v Evropi. Želim, da čutijo, kako močna ekipa želimo biti v mednarodni konkurenci. Zato mora biti naša raven visoka. Moje zahteve so velike in fantje vedo, da nisem tukaj zato, da bi bil prijazen ali vljuden. Sem strog, ker jih moram pripraviti na visoko raven,« je poudaril nekdanji španski reprezentant.
Prednost 12 točk je seveda varna in zdi se, da Celjanom naslov prvaka lahko prepreči le še naravna katastrofa. Težko si je predstavljati, da bi se lahko vodilni ekipi kaj zalomilo v tolikšni meri, da bi tekmecem ponudila upanje. Tudi zato, ker grofi niso močni le na igrišču, sijajni so tudi ob njem. V klubskih pisarnah, predsednik Valerij Kolotilo je sestavil brezhiben mozaik. Podaljšanje pogodbe z Albertom Riero je kristalno jasno sporočilo o stopnjevanju že tako izjemne ambicioznosti in zelo resnih namenih poskusiti zaigrati v ligi prvakov. Dosežki in igre v konferenčni ligi so pravšnji temelj za korake naprej.
Albert Riera je z veliko prednostjo na polovici ligaške poti kakopak zadovoljen, toda ... »Na sestanku sem na tablo napisal +12, fantje so se smejali. In to sem takoj zbrisal, ker ne gre za točke. Seveda je bolje imeti 12 kot 9, še bolje 15 ali 18, ampak to ni bistvo. Bistvo je raven igre. Zato se ne osredotočam na rezultat, temveč na to, kaj počnemo 90 minut. Rezultat je pomemben šele maja. Takrat si prvak. Zdaj je pomembna raven, ki jo kažemo,« pojasnjuje celjski strateg.
V Ljudskem vrtu ne najdejo recepta
Najbližji zasledovalec je Maribor, toda v Ljudskem vrtu so pričakovali več. Veliko več. Vijoličasti se zavedajo ogromnega zaostanka, a bolj kot s tem bi se vendarle morali obremenjevati s sabo. S svojimi tegobami. Turški lastniki na čelu z Acunom Ilicalijem ne najdejo recepta, s katerim bi se pod Kalvarijo naselilo zadovoljstvo. Naslednjo v nizu selekcij igralskega kadra bo poskušal opraviti naslednji v nizu trenerjev Feđa Dudić, ki je prinesel obilo energije, za uspehe v štajerski prestolnici bo potrebnega še kaj več.
Navadili smo se že, da je v Kopru težko pričakovati, da bi daljše obdobje minilo brez stresa. Jesen ni bila izjema, čeprav je vse kazalo, da bodo kanarčki s Slavišo Stojanovićem odločno napadli vrh, nakar so zabredli v krizo, iz katere nekdanji selektor ni našel izhoda. Moral se je posloviti, na 'kraj zločina' se je vrnil Zoran Zeljković in pod njegovim vodstvom je znova zaznati pozitivne smernice, ob katerih v Slovenski Istri nočejo niti pomisliti, da bi ostali brez evropske vozovnice. Kader je prav gotovo dovolj kakovosten, hkrati se je pogosto težko znebiti občutka, da je sposoben še za kaj več.
Olimpija razočaranje, Aluminij presenečenje
Bravo ni več presenečenje. Strategija je jasno zarisana, čeprav se je letos z malce bolj izrazito internacionalizacijo ekipe zgodil manjši odmik. Ampak bistvo ostaja nespremenjeno, mladih slovenskih igralcev je še vedno dovolj, še pomembnejše pa je spoznanje, da so tržno zanimivi.
Šiškarji so prevzeli primat v prestolnici, Olimpija je vsekakor največje presenečenje. Zmaji so imeli z naslovom prvaka in nekaj odmevnimi ter donosnimi prestopi čudovito priložnost, da bi odlično preteklo sezono še nadgradili, a so si namesto tega privoščili obilo zablod. Bilo je preveč napačnih odločitev, s katerimi so naredili velike korake nazaj, vrnitev na nekdanjo in želeno raven bo zelo zahtevna.
Če je Olimpija največje razočaranje, je Aluminij prav gotovo najbolj prijetno presenečenje. Kidričani so zbrali enako število točk kot zeleno-beli iz prestolnice, kar je glede na finančne vložke težko razumeti. V 'šumi' z denarjem, ki ga imajo na voljo, delajo prave male čudeže, do živega jim ne pride niti vmesna selitev v drugi kakovostni razred tekmovanja. Jura Arsić z za slovenske razmere zanimivim kadrom opravlja zares odličen posel. Vse kaže, da bo pomlad minila brez pretiranega stresa, toda delo vendarle še ni dokončano.
Mura v težavah, Domžale na robu prepada
Radomljani ostajajo zvesti sami sebi. Z modro kadrovsko politiko dosegajo zelo solidne rezultate, hkrati si s prodajami igralcev olajšujejo preživetje. Njihova formula deluje, s tem pa se nikakor ne morejo pohvaliti v Murski Soboti. Muro v nadaljevanju sezone čaka ogorčen boj za ostanek, a če črno-beli odločevalci v zahtevnih razmerah ob številnih prišepetovalcih ne bodo ohranili mirnih glav, bi lahko vse skupaj postalo še hujše. Prekmurci so razcepljeni med svojo strategijo, ki bi jo radi uresničevali, in iskanjem novega vlagatelja, zdaj je vrag odnesel šalo. Stanje je zahtevno, treba bo strniti vrste in storiti vse, da se jesen ne bi več ponovila.
Dosežke Primorja bi lahko označili za klasiko. Sinovi burje so konkurenčni, za večjo odmevnost rezultatov bi potrebovali več denarja, še veliko več bi ga potrebovali ob Kamniški Bistrici. Težko je verjeti in razumeti, ampak dvakratni prvaki so se znašli na robu preživetja. Razmere so alarmantne. Celo do te mere, da ga v klubu ni junaka, ki bi si drznil napovedati, da bodo Domžale tudi v nadaljevanju sezone igrale med elito. Popoln mrk nekoč enega od najbolj uglednih klubov na sončni strani Alp bi bil kakopak hud udarec za celotni slovenski nogomet.
E-novice · Šport
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
