Slovenec dal Realu piti lastnega zdravila
Na koncu je bil eden glavnih akterjev evropske klasike med Bayernom in Realom Slovenec. Sploh če vprašate velikana iz Madrida.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Slavko Vinčić je danes v španski prestolnici »persona non grata«, če ne kar državni sovražnik številka ena. To je v belem, Realovem delu Madrida.
Glavni greh, ki mu ga očitajo, je seveda izključitev Eduarda Camavinge oziroma tisti drugi rumeni karton. Strogo dosojeni rumeni karton, v prvem polčasu je Viniciusu denimo skozi prste pogledal za precej večjo neumnost. Ni jih malo, ki menijo, da je Vinčić pozabil oziroma spregledal, da je slabih osem minut pred tem Francozu že pokazal rumeni karton.
Kakorkoli že, Francoz je na zelenici prebil vsega osem minut, tri minute po njegovi izključitvi pa je Luis Diaz dosegel odločilni zadetek. Michael Olise, v tem trenutku morda celo najboljši igralec na svetu, je postavil le še sijajno piko na i.
Po zadnjem žvižgu Vinčića je bila sezona lova odprta. Prinesite mi glavo Slavka Vinčića, če malce spremenimo naslov filma Sama Peckinpaha (Bring Me the Head of Alfredo Garcia). Realovci so prst krivde namreč kolektivno uperili v 46-letnega slovenskega sodnika, ki je pred tedni podobno razjezil že Poljake, ki so prepričani, da so zaradi mundiala ostali prav zaradi njega.
Realovi nogometaši so po koncu tekme obkolili Vinčića. Kapetan Dani Carvajal, ki sicer ni igral, je prst uperil dobesedno, Güler pa mu je zabrusil, da je eden najslabših sodnikov, kar jih je videl v življenju. Vinčić mu je odgovoril z rdečim kartonom.
Tudi hladna prha ni kaj prida pomirila strasti. »Nepravično,« je pri odhodu s stadiona dejal Eder Militao. »To je šala,« je dodal Jude Bellingham. Sentimente igralcev in navijačev Reala so delili tudi španski časniki. »Que injusticia!« Kakšna krivica, je pisalo na naslovnici četrtkove izdaje športnega dnevnika Marca. »Dokler se sodnik ni odločil, da je konec,« je sredin večer naslovil As. Katalonski Sport je vse skupaj, pričakovano, povzel malce drugače. »Madrid je trikrat izenačil skupni izid v dvoboju, a je na koncu klonil, potem ko je okusil lastno zdravilo.«
Zadnji žebelj v Arbeloino krsto?
Tisti bolj zlobnih jezikov bodo pritrdili Asu in dejali, da je Vinčić Realu nehote res dal piti lastnega zdravila. Da je imel Real v preteklosti na podobnih tekmah v ligi prvakov pogosto sodniški veter v jadra, tokrat pa se je španski velikan znašel na tisti drugi, manj prijetni strani. Da se mu je denimo zgodilo to, kar se je na povratni tekmi četrtfinala lige prvakov 2016/17 Bayernu. Še pomnite, madridski tovariši, Artura Vidala in njegov rdeči karton?
Kdor izgubi, ta se ima pravico pritoževati. Psi bodo še nekaj časa lajali, karavana gre dalje. Bilo je to še eno razburljivo poglavje v rivalstvu Bayerna in Reala. Drame ni manjkalo, kot tudi ni manjkalo napak.
Manuel Neuer je denimo v vsega pol minute prehodil pot od junaka do bedaka. MVP prve tekme na Santiago Bernabeuu je že v prvi minuti napravil gromozansko napako in žogo podal v noge Ardi Gülerju. Turek pa je darilo seveda pograbil z obema nogama. Oziroma z levo nogo. Tudi pri drugem golu bi Neuer lahko oziroma moral bolje posredovati. Z vsem dolžnim spoštovanjem do prostega strela Gülerja, toda Neuer v svojih najboljših letih bi to žogo ujel z eno roko ter se še nasmehnil zraven. Güler je brez dvoma sijajen nogometaš in izjemen talent, toda v prvem polčasu sredine tekme je zgolj odpiral božična darila. Real je izenačil skupni izid na 3:3, ne da bi naredil karkoli spektakularnega. Zasluge so šle predvsem in samo Neuerju.
Morda je vse skupaj še najbolje povzel Joshua Kimmich. »Res dramatično, a roko na srce, to ni bila tekma na visoki ravni. Navijače je sicer zabavala, a oba ekipi in oba trenerja ne morejo biti ravno zadovoljni s prikazanim. To ni bila ena naših boljših predstav.«
Bilo pa je brez dvoma dramatično in razburljivo. Neko popolno nasprotje tiste uspavanke v Londonu. Real je trikrat vodil. Dišalo je po še eni 'remontadi', preobratu. Oziroma dišalo je po podaljških. Potem je prišla že omenjena 86. minuta.
»Nihče ne razume, da za kaj takega izključiš igralca na takšni tekmi. V tistem trenutku je bil dvoboj odločen. To je nerazumljivo, nepošteno in zelo boli, ker smo izgubili dvoboj na način, na katerega nismo mogli vplivati. Za to ne moreš izključiti Camavinge. Sodnik je uničil tekmo in celoten dvoboj. Mislim, da sodnik sploh ni vedel, da ima karton,« je na novinarski konferenci dejal trener Alvaro Arbeloa, za katerega je bila to morda zadnja tekma na klopi Reala v ligi prvakov.
Liga prvakov je bila namreč 'last chance saloon', zadnja priložnost za lovoriko v letošnji sezoni. In vitrine na Santiago Bernabeuu bodo ostale zaklenjene. V prvenstvu imajo sedem krogov pred koncem devet točk zaostanka za Barcelono. Slednja je bila boljša tudi v finalu španskega superpokala. V osmini finala domačega pokala jih je izločil drugoligaš Albacete, zdaj so izpadli še iz lige prvakov. Nekdo pa bo moral plačati ceno za zavoženo sezono. S kom v novo? Zidane, Klopp, ...?
Vincentu Kompanyju po drugi strani za službo ne gre skrbeti, Bayern je še vedno v igri za trojček lovorik. Prvenstvo lahko tudi matematično osvoji že prihajajoči konec tedna, v nemškem pokalu in ligi prvakov je v polfinalu. Seveda pa bo prav lov na lovoriko z ušesi glavni cilj zaključka sezone. Zadnjo oviro na poti proti Budimpešti in velikem finalu predstavlja aktualni prvak PSG.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
