Nogometni velikan v primežu afere stoletja: kolaps zaradi milijarde?
Manchester City pretresa največji finančni škandal v zgodovini Premier League. Klubu grozijo hude sankcije, rivali pa si manejo roke.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Primer velikih finančnih mahinacij nogometnega giganta Manchester City je postal največji škandal v zgodovini angleškega nogometa. Neodvisna komisija je klub 29. septembra spoznala za odgovornega pri 114 od skupno 115 očitanih kršitev finančnih pravil prve angleške nogometne lige (Premier League). Del kršitev (35 izmed 115) se nanaša tudi na ravnanje kluba med samo preiskavo.
Začetek afere
Manchester City je septembra 2008 prevzela skupina Abu Dhabi United Group pod vodstvom šejka Mansurja bin Zajeda Al Nahjana. Prejšnja lastniška struktura je v tistem letu že dodobra odprla mošnjiček. Za nekaj več kot 37 milijonov evrov so v svoje vrste takrat pripeljali brazilskega zvezdnika Robinha in še nekatere druge zveneče okrepitve. Po šejkovem prihodu pa je City čez noč postal ena največjih finančnih sil angleškega nogometa. V zgolj enem prestopnem roku je klub porabil več kot 175 milijonov evrov za nakup zvezdnikov, kot so takrat bili Carlos Tevez, Emmanuel Adebayor, Kolo Toure in Roque Santa Cruz.
Devet sezon lažnih prikazov
Osrednji del finančnega škandala sega v obdobje med sezonama 2009/10 in 2017/18. Prav v tem času je krovna evropska nogometna organizacija Uefa prevetrila sistem finančnega fair playa. Pri dokazovanju finančne vzdržnosti klubi namreč lastnikovih kapitalskih vložkov niso več mogli šteti med običajne prihodke, ampak so kot take lahko prikazali le prihodke od denimo televizijskih pravic, prodanih vstopnic in legitimnih sponzorskih pogodb. Prav slednje, torej sponzorske pogodbe, pa so po ugotovitvah služile kot ključni mehanizem finančne afere.
Po novih pravilih finančnega fair playa je City potreboval bistveno več komercialnih prihodkov in manjšo (oziroma manj očitno) odvisnost od kapitala novih lastnikov. Treba je bilo ugotoviti, kako denar lastniške družbe »pretihotapiti« v klubsko blagajno na način, da bi ta na papirju deloval legitimen in bi se lahko štel med komercialne prihodke.
Shema prikritega financiranja
Klub je del šejkovega denarja prikazal kot prihodek iz sponzorskih pogodb. Zaradi tega je bila njegova finančna slika videti precej boljša. Po ugotovitvah komisije so sponzorji plačali le del dogovorjenega zneska, preostanek pa je zagotovil lastnik kluba oziroma njegovo podjetje. City je zaradi pravil lige celoten znesek prikazal kot prihodek od sponzorstva, klub pa je na papirju ustvarjal več lastnega prihodka kot v resnici. Komisija je ugotovila še, da bi klub ob pravilnem knjiženju poslov krepko presegel omejitve evropske nogometne zveze in kršil premierligaška pravila.
Cityjevi prihodki so bili v finančnih izkazih med sezonama 2009/10 in 2017/18 previsoki za več kot 970 milijonov evrov. Povedano drugače, klub je v tem obdobju prejel skoraj milijardno finančno injekcijo lastnika in jo prikazal kot organski prihodek.
Der Spiegel je novembra 2018 začel objavljati klubske interne dokumente, med njimi pa je bila gotovo najodmevnejša sponzorska pogodba z letalsko družbo Etihad. V nemškem časniku objavljena elektronska pošta je nakazovala, da je bila sponzorska pogodba za eno od sezon vredna skoraj 80 milijonov evrov, a je družba neposredno zagotovila zgolj dobrih devet milijonov sredstev. Levji delež prihodka iz sponzorske pogodbe je v klubsko blagajno stekel prek Abu Dhabi United Group (ADUG).
Seveda pa izboljšanje Cityjeve finančne slike ni bilo mogoče zgolj s povečanjem prihodkov, temveč tudi z navideznim zmanjševanjem stroškov. Komisija je ugotovila, da je ADUG poleg sponzorstev plačeval tudi nekatere obveznosti kluba, a se te niso pojavile med prikazanimi stroški.
Verjetno najbolj nazoren primer mahinacij stroškovne plati manchestrskega prvoligaša je financiranje plače nekdanjega trenerja Roberta Mancinija. Ta je slabo polovico plače prejel od nogometnega kluba (1,7 milijona evrov), okoli dva milijona evrov pa je prejel za svetovanje klubu Al Jazira, ki je prav tako povezan s šejkom Mansurjem.
Enkrat že »nedolžni«
Spomnimo, Uefa je leta 2020 angleškemu klubu zaradi nepravilno prikazanih sponzorskih prihodkov že prepovedala nastopanje v evropskih tekmovanjih, obenem pa je Cityju naložila 30-milijonsko kazen. Prepoved tekem je bila kasneje na športnem arbitražnem sodišču umaknjena. Klub je sicer moral plačati globo, ki pa je znašala zgolj 10 milijonov evrov. Zakaj torej nov postopek na domačih tleh? V primeru Uefe je pri številnih dokazih potekel zastaralni rok (pet let), ki pa ga v premierligaškem okolju preprosto ni. Liga je tako izvedla ločen postopek, v katerem je bilo pregledanih več kot milijon dokumentov, samo glavna obravnava pa je trajala 42 dni.
Dober del Cityjeve obtožnice se nanaša tudi na oviranje postopka in pomanjkanje sodelovanja s strani prvoligaša. Komisija je namreč ugotovila, da je več pomembnih prič, ki jih je predstavil City, lagalo, nekatere pa so v obravnavi dale izjave, za katere so vedele, da niso resnične. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je klub aktivno oviral preiskavo, čeprav uradno trdi, da je celoten potek preiskave sodeloval po najboljših močeh.
O sankcijah še ni odločeno
Večina nogometne javnosti se sprašuje, kako močno bodo regulativni organi udarili po sinjemodrih. Športne sankcije (kot je denimo izpad v drugoligaško tekmovanje) verjetno ne bodo začele veljati, če seveda sploh bodo podane, v tekoči sezoni. Postopek bi se lahko zato raztegnil do naslednjega poletja ali celo dlje.
Morda še večja težava od samih športnih sankcij bi lahko bili odškodninski zahtevki drugih klubov. Če je klub zaradi finančne kršitve pridobil športno prednost, bi lahko drugi klubi z lahkoto argumentirali, da so zaradi tega utrpeli finančno škodo.
Premierligaški klubi bi namreč lahko trdili, da so prav zaradi finančne gimnastike Manchester Cityja izviseli pri uvrstitvi v Ligo prvakov, izgubili boj za naslov ali celo izpadli iz lige. Podobnih obtožb in morebitnih zahtevkov bo najverjetneje ogromno. Če bi več klubov vložilo več deset ali celo stomilijonske zahtevke, bi bila skupna finančna obremenitev za City po vsej verjetnosti nevzdržna, za klub morda celo bolj usodna kot kakršnakoli formalna kazen lige.
Liga bo po najverjetnejšem scenariju sinjemodrim naložila zelo visoko denarno kazen, pričakovati pa gre tudi zajeten odvzem prvenstvenih točk, kar bi lahko pomenilo, da bomo City v bližnji prihodnosti gledali v drugoligaški družbi. Neposredna izključitev iz lige je pravno veliko težja, zato takšnega ukrepa najverjetneje ne bo, čeprav bi bil dovolj velik odvzem točk praktično enaka sankcija.
Spomnimo: Everton in Nottingham Forest sta prvenstvene točke zaradi kršitev pravil Premier League o dobičkonosnosti in vzdržnosti (PSR) že izgubila. Everton je presegel dovoljeno mejo 123 milijonov evrov in bil v sezoni 2023/24 skupno kaznovan z osmimi odvzetimi točkami, Nottingham Forest pa je dovoljeni prag presegel za nekaj več kot 40 milijonov evrov in izgubil štiri točke. V obeh primerih sta kluba kršitev priznala.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
