Profimedia

Videti je, kot da je krilni center na začetku, kot da iz tekme v tekmo iz meseca v mesec napreduje. Kot da so pred njim velike stvari. Je član Bilbaa, v Evropi pa bolje od elitne španske lige ne gre. In glede na prikazane igre na glavnem podiju ne bo plesal le eno sezono.

Ko je pred dnevi selektor slovenske članske vrste Aleksander Sekulić javnosti predstavil seznam 15 košarkarjev, na katere računa na prihajajočih kvalifikacijskih tekmah, v drugem oknu na poti k uvrstitvi na svetovno prvenstvo, je bil med izbranci tudi 206 centimetrov visoki košarkar. Martin Krampelj je zdaj že stalni član reprezentance, lani je z nastopom na evropskem prvenstvu debitiral na velikem tekmovanju in želi šteti dalje.

· Rokomet

Celjski rokometaši brez praske iz Rdeče dvorane

Po študiju v ZDA je diplomant Univerze Creighton sprva poskušal pri Cedeviti Olimpiji, a dobrih iger v ligi NCAA ni uspel pretopiti v zgleden zagon evropske kariere na domačem parketu. Preskok je bil očitno v tistem trenutku prehud zalogaj. Sledila je trnova pot, popotovanje prek Poljske, ZDA, Urugvaja, Kanade, Italije, Kazahstana, Japonske, Turčije in Libanona do Španije. Do glavne nagrade za vztrajnost in stalni napredek. Košarkar iz Velike Račne pri Grosupljem je več kot zadovoljen in več kot očitno so z njim zadovoljni tudi Baski.

Nikoli ne zamudi tekem Prevcev

Pred kratkim je dočakal predstavitev na straneh glavnega regijskega časnika El Correa in navijačem še bolj zlezel pod kožo. "Igral sem harmoniko in treniral smučarske skoke," je hitel razlagati novinarju po eni od zmag v španskem prvenstvu, ko je z enim očesom še vedno občudoval glasne navijače, proti katerim je nekaj trenutkov pred tem, takoj po zadnji sireni, sunkovito odvihral, preskočil reklamne panoje in se prepustil veseljačenju. Da nikoli ne zamudi tekem Prevcev, je poudaril, a Španci verjetno nikoli niso in nikoli ne bodo začutili skakalne evforije, ki je v teh dneh še močnejša, kot je bila v času intervjua. "Zelo pozorno jih spremljam," je dejal.

Profimedia

Kot je povedal, se je s košarkarsko žogo srečal pri 11 ali 12 letih, torej relativno pozno. Bratranec in sestrična sta mu odprla pod pod koše, kjer se danes počuti kot riba v vodi. Višino sta mu dala oče, dvometraš, in dedek po mamini strani, ki mu do dveh metrov manjka kakšen centimeter. "Vedeli so, da bom visok, tako da ni bilo presenečenje, da sem šel v košarko. Je pa mama bdela nad menoj. Če sem imel slabe ocene v šoli, sem moral ostati doma in se učiti," je dejal. Angleščina mu ni ležala, na študij preko Atlantika se je podal s slabim znanjem jezika, a ga je sčasoma izpopolnil.

Svetoval mu je Dragić

Klic iz Bilbaa je prejel, ko je bil v reprezentanci. Nekdanji član baskovskega kluba Zoran Dragić mu je dejal, naj vsekakor sprejme ponudbo, danes je prepričan, da je bila to sijajna odločitev. »Komaj čakam na konec tedna, da bom lahko igral v Miribilli (okrožje, kjer je dvorana). Naši navijači so fantastični. Ne zanima me individualna statistika, sploh je ne gledam. Ne zanimajo me točke, ki jih dosežem, pomembna je ekipa. Vidim ljudi, ki so nasmejani na tribunah, in to je tisto, kar šteje. Ekipa je vrhunska, v njej je polno odličnih fantov, Jaume Ponsarnau pa je eden najboljših trenerjev, kar sem jih imel v karieri. Za nas je kot oče,« je Krampelj razlagal Špancem in jih z besedami pobožal po duši. Ali želi ostati v Bilbau? "Če mi ponudijo podaljšanje sodelovanja, seveda."

· Pogovor s psihoterapevtko

Romantične geste: Zakaj ne verjamemo več hollywoodskim solzam

Krampelj v tej sezoni z dvema Američanoma, Švedom, Islandcem, Norvežanom, Litovcem in Poljakom tvori pisano ogrodje ekipe. Na parketu v slabih dvajsetih minutah v povprečju dosega – slabih devet točk in 3,5 skoka v španski ligi ter slabih 10 točk in 4,6 skoka v Fibine evropskem pokalu, kjer Bilbao prihodnji mesec čaka četrtfinalni dvoboj s turško Aliago Petkimsporjem. Še prej, konec prihodnjega tedna, se bo v reprezentančnem dresu dvakrat pomeril s Češko – 27. februarja v Kopru, 1. marca pa v Jihlavi.