Štirje koraki do evrolige, v Stožicah bi morali že polniti vrečo z denarjem
Košarkarji Cedevite Olimpija so z visoko zmago na Poljskem potrdili nastop v izločilnih bojih eurocupa, v boj za glavno nagrado bodo krenili s tretjega mesta.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Glavna nagrada za zmagovalca drugega evropskega tekmovanja po moči je seveda napredovanje v najmočnejše evropsko tekmovanje – v evroligo. Ljubljančane do cilja ločijo štirje koraki, štiri stopnice, štirje tekmeci. Pot je začrtana in nikakor ni nepremostljiva. Začne se v torek, 10., ali v sredo, 11. marca.
Varovanci Zvezdana Mitrovića so po zadnjem krogu, v katerem tekme, čeprav so soodločale o razvrstitvi, niso potekale istočasno niti na isti dan, tlakovali svojo pot, na kateri bo njihov prvi tekmec nemški Chemnitz. V Stožice se bo vrnil malijski center Amadou Sow, ki je za zmaje igral v prvem delu sezone 2023/24, konec januarja pa zaradi poškodovanega kolena zapustil Ljubljano.
Če bodo slovenski prvaki (v eni sami tekmi) uspešno preskočili prvo oviro, bodo v četrtfinalu gostovali. Tudi boj za polfinale bo odločen po eni tekmi, Cedevito Olimpijo bo čakala pot v francoski Bourg-en-Bresse, tekmec bo drugouvrščena ekipa skupine B in trenutno petouvrščena ekipa francoskega prvenstva.
V polfinalu spet v Stožicah
V primeru uvrstitve v polfinale bo serija spet gostovala v Stožicah. Če bo tekmec Hapoel Jeruzalem, bosta prva in morebitna tretja tekma v Izraelu, če se bo obrnilo drugače in bo tekmec bodisi Türk Telekom bodisi Manresa, bosta prva in morebitna tretja tekma v Ljubljani. Višja uvrstitev v rednem delu pač prinaša prednost.
In finale? Tam je lahko tekmec kdorkoli iz druge strani tako imenovanih grabljic oziroma mreže izločilnih bojev. Kandidati so Bešiktaš ali Bahčešehir iz prve vrste, potem pa Budućnost, Reyer Venezia, Cluj-Napoca in Trento.
Cedevita Olimpija ni favoritinja za končno zmago, ni pa avtsajder te končnice. Po prikazanem v rednem delu ali nasploh v tej sezoni, ki je boljša od prejšnjih, brez dvoma sodi v širši krog kandidatov za zmago, razlike med vsemi, ki so pri vrhu, pa niso velike.
Ekonomska (ne)upravičenost evrolige
Na tem mestu se poraja vprašanje, kakšen je glede glavne nagrade utrip v Olimpijini pisarni. Pred kratkim je direktor kluba Davor Užbinec v pogovoru za športno televizijo, ki prenaša Olimpijine tekme v eurocupu, povedal tisto, kar je mogoče v kuloarjih slišati že dalj časa. Da težko verjame, ali bi bila dodatna finančna injekcija ekonomsko vzdržna oziroma upravičena.
Po mnenju direktorja se v klubu (upravičeno) bojijo scenarija, po katerem bi ekipa, ki bi bila tudi z dodatnim denarjem še vedno najskromnejša v bogati družbi, izgubila nekaj tekem v Stožicah, navijaški zagon bi začel jenjati in dvorana bi bila po nekaj tednih bolj prazna kot polna.
Proračun Cedevite Olimpije v tem trenutku niti približno ne omogoča nastopanja v evroligi, po signalih iz Stožic je še za eurocup podpovprečen in bržčas ta podatek kar drži. Z omejenimi sredstvi klub posluje zgledno, kadruje relativno bolje od konkurence, športni direktor Chechu Mulero v navezi s trenerjem Mitrovićem in Užbincem dela dobro.
Košarka je vreča brez dna
Evroliga je povsem drugačen oder. Da bi vodilni možje Cedevite Olimpije v primeru tekmovalnega uspeha (beri: zmage v eurocupu) sploh pomislili ugrizniti v to jabolko (nikakor ga ne želimo označiti kot kislega), bi morali vsaj podvojiti proračun, če ne celo potrojiti.
Pri tem pa dodatno težavo predstavlja dejstvo, da košarka v primerjavi z, denimo nogometom, ne prinaša nič v denarnem pogledu, ne omogoča nikakršnega zaslužka, je le vreča brez dna, v katero raznorazni meceni (bogati košarkarski navdušenci) le mečejo novce, brez ekonomske logike.
Primer, ko zmagovalec eurocupa ne dvigne glavne nagrade, ni nič novega. Po sezoni 2022/23 je, denimo, Jaka Lakovič z Gran Canario slavil v tem tekmovanju, a je vodstvo kluba zavrnilo možnost prehoda med elito. Zaradi pomanjkanja denarja oziroma nezmožnosti izgradnje zahtevane finančne konstrukcije kakopak.
Mimogrede: Predhodnica Cedevite Olimpije, takratna Smelt Olimpija, je prvič zakorakala na veliki oder v sezoni 1994/95, potem pa bila med letoma 1996 in 2013 (v večjem delu Union Olimpija) kar sedemnajst zaporednih sezon članica elite. V začetnih letih tega dolgega obdobja je bila celo ena uspešnejših – v sezoni 1996-97 udeleženka zaključnega turnirja četverice, potem pa še dvakrat četrtfinalistka.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
