Španska legenda Pedro Delgado: Tadej Pogačar je že dosegel svoj vrh
Če je Tadej Pogačar že dosegel najboljšo možno različico samega sebe, je za vse druge neprijetna resnica ta, da to morda sploh ne bo pomembno.
Tako meni španska kolesarska legenda Pedro Delgado, ki je v obširnem intervjuju za Marco ocenil, da je Pogačar že dosegel absolutni vrh – a je ta raven še vedno tako visoka, da ga varno ohranjapred najbližjimi zasledovalci. Na vprašanje, ali je Pogačar že dosegel svoj maksimum, Delgado ni okleval: »Mislim, da je. Dosegel ga je lani.«
Stabilnost na najvišji ravni
Po njegovem mnenju to ne pomeni padca forme, temveč stabilnost na najvišji ravni. »Po mojih izkušnjah lahko to raven brez težav ohranja tri leta,« pravi Delgado. Prepričan je, da trenutna različica Pogačarja še ne bo zbledela: »Letos bo še naprej nedotakljiv, enako tudi leta 2027.« Šele kasneje bi lahko odločilno vlogo začeli igrati drugi dejavniki, ne le noge. »Na zadnjem Touru je deloval nekoliko drugače, ne tako naravno kot sicer.«
Kljub temu Delgado jasno loči med fizičnimi in mentalnimi omejitvami. »Fizično ima še dve leti na tej ravni – 2026 in 2027. Leta 2028 bomo videli.«
Zakaj bi lahko razlika ostala
Če Pogačar ne napreduje več, bi se zdelo logično, da bi se mu tekmeci približali. A Delgado se s tem ne strinja povsem. »Včasih ne gre za to, da ti padeš, ampak da drugi napredujejo,« pojasnjuje, a hkrati dodaja, da je Pogačar še vedno v posebni kategoriji. »Pogačar je dva razreda nad dobrimi kolesarji.«
V tej hierarhiji po njegovem mnenju Jonas Vingegaard ostaja korak za Pogačarjem, a korak pred ostalimi, med katerimi omenja tudi Remca Evenepoela. Tudi če je Pogačar že na vrhuncu, Delgado verjame, da je ta vrh še vedno dovolj visok, da bo vsaj v prihodnjih dveh sezonah obvladoval kolesarstvo.
Kako se bo razvijal Lipowitz?
Edini prostor za resnične premike vidi v naslednji plasti izzivalcev: »Rad bi spremljal razvoj Florian Lipowitza, da vidimo, ali lahko naredi še korak naprej.« Do takrat pa je sporočilo jasno: Tadej Pogačar je morda že najboljša različica samega sebe – a ta različica je še vedno dovolj dobra, da bodo Vingegaard, Evenepoel in vsi ostali nanj še nekaj časa gledali navzgor.
