Arhiv Štajerskega Tednika

Da želijo dokazati, da se da, četudi imaš doma staro kolo, kot je 30 let star poni, ter na ta način koga spodbuditi h gibanju, je bil cilj šestih prijateljev. Na pot so krenili 26. aprila ob 14. uri, ko so pognali pedale in se za začetek zapeljali do domačih donatorjev, nato pa nadaljevali proti hrvaški meji. Preko tamkajšnjega mejnega prehoda so jo ucvrli skozi Varaždin vse do kraja Sveti Ivan Zelin. Že prvi dan jim je ponagajal dež, ki jih je prisilil k dvournemu postanku. Kljub temu jim je, tako kot so načrtovali, uspelo premagati prvih 60 km. Naslednji dan jih je čakala najdaljša, kar 150-kilometrska tura. »Ob deveti uri zjutraj smo krenili od Svetega Ivana Zelina, prečkali Zagreb, Karlovec do Slunja, kamor smo prispeli ob 23. uri. Ta dan smo bili na kolesu kar 14 ur, od tega je bilo 12 ur aktivnega kolesarjenja,« razlaga Borko. Tretji dan so se preko Plitvičkih jezer podali do Gračaca in premagali dodatnih 110 kilometrov. »To je bila najzahtevnejša etapa, kar se tiče premagovanja višinskih metrov. Kolesarili smo od 10. ure zjutraj do 10. zvečer. Naslednji dan smo nabrali dodatnih okoli 100 km od Gračaca do Drniša, peti dan pa smo v želji, da bi čimprej prispeli na splitsko Rivo, startali ob 7. uri zjutraj in tja prikolesarili v roku štirih ur.

Preberite več v Štajerskem Tedniku