Kako priti na konja


Na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu so se že pred 13. leti odločili postaviti katedro za konjeništvo. Tehnični direktor šole Janez Bratkovič pripoveduje, da so takrat imeli dve kobili in so si zelo naivno predstavljali, da jih bodo nekaj še dokupili in zadeva bo stekla. Streznitev je prišla zelo kmalu. Ko so šli po Evropi malo pogledat, so ugotovili, da ima najmanjši hlev, ki se ukvarja s konjeništvom, okoli 200 kobil. In ugotovili so še, da nimajo niti ustreznega strokovnega kadra. Ni jim preostalo drugega, kot spremeniti način dela in razmišljanja.
Nov začetek prizadevanj v konjeništvu so poimenovali ''iz gnoja na konja''. Kupili so dve kobili in žrebca in nato z žrebički korakali po poti uresničevanja konjeniškega programa. Sami so torej vzredili konje, s katerimi naj bi kasneje šolsko delali. Danes so ti konji stari osem, devet let. So še vedno mladi, a ne ravno najboljši za začrtan program. Pa še nekaj so ugotovili - da brez popularizacije zadeva ne bo stekla. Zato so ustanovili Konjeniški klub Krka Novo mesto. In šele sedaj se je začela reja v tekmovalnem smislu.
Naslednji korak je bil, da so pred devetimi leti k znanemu konjarju na Gorenjskem poslali učenca, ki pa se je po dobrem tednu vrnil, rekoč, da ne bo čistil hleva, 'štrglal' konja, ga strigel in počel še marsikaj ''kar niti pri sebi ne počne.'' Na šoli so potem dojeli, da je treba začeti prav s tem: čiščenjem hleva, prehrano, nego, opremo. ''Veliko nismo vedeli,'' pravi Janez Bratkovič, ''a smo se že udeleževali tekmovanj. Pa ne zaradi dosežkov, pač pa zato, da smo se učili.''
Trenutno imajo prvo generacijo študentov konjeništva. Deset jih je, šolanje pa traja dve leti. Teoretični program je osnova, nato pa sledi 560 ur praktičnega dela. Sem sodi vse prej omenjeno, samega jahanja pa je dnevno le 20 minut, kajti več človek pri takšnem načinu dela ne zdrži.
''Kdor hoče turistično jezditi, mora kam drugam; na območju Novega mesta je kar dovolj možnosti,'' nadaljuje tehnični direktor in dodaja, da pri njih vzgajajo toplokrvne konje, ki so odlični za dresurno jahanje, preskakovanje ovir in kot konji za vprego, s katerimi se v zadnjem času tudi veliko nastopa.
Janez Bratkovič nas je še podučil, da mnogi zmotno mislijo, da se konj naveže na človeka. ''Konj ni pes,'' pravi, ''konj uboga ukaze, pes pa človeku slepo sledi.'' In prav zato je treba pri konjih ubrati pravi pristop. Treba je imeti znanje, kajti več ko veš in znaš o konjih, lažje jim ukazuješ. Kdor pa misli, da bo samo malo pojahal, ker je to pač modno in se bo potem pohvalil pred prijatelji, naj se raje izogne KŠ Grm.
Seveda vas bodo tudi tam naučili ježe - šolske ježe. In to poceni. Najbolje je, če se za urjenje odloči skupinica, ali pa, tudi take primere imajo, družina. Šolanje traja najmanj 40 ur in v tem času vam obljubijo, da vas bodo naučili varno sedeti na konju. Za najem konja (ne bo ga treba negovati in ne bo vam treba čistiti hleva) za ves mesec boste odšteli 150 evrov. Da gre res za zelo ugodno ceno, ki pa je lahko še ugodnejša, če postanete član KK Krka Novo mesto, potrdi podatek, da tisto jahanje, o katerem vi razmišljate, stane v povprečju od 10 do 20 evrov na uro (40 ur torej od 400 do 800 evrov).
Sicer pa, še poudarja Janez Bratkovič, je konjeništvo ne le ljubiteljstvo ali šport, je predvsem način življenja, povezanost človeka in konja, in konec koncev tudi eden od načinov, da pridete na konja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Pogovor z Janezom Bratkovičem