Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Rokometni evforiji se je včeraj pridružilo tudi Trebnje, od koder prihaja bronasti reprezentant Miha Zarabec. Zaro, kot mu radi pravijo, je na osmih tekmah dosegel sedemnajst zadetkov, triindvajsetkrat je podal za zadetek in ukradel pet žog, uspešno je zadel sedem od devetih strelov s sedmih metrov.

»Niti zavedali se nismo, kaj smo dosegli, a ko je na koncu rezultat pokazal gol prednosti za nas, so čustva prišla na plan, enostavno se nismo mogli zadržati,« o zadnji tekmi pripoveduje trebanjski rokometaš, trenutno sicer član Celja Pivovarne Laško. »Selektor nam je znal v pravem trenutku položiti prave besede,« še pravi o zdaj že legendarnih besedah Veselina Vujovića: »Igrajte zadnjih 10 minut, kot da je konec sveta.«

Kot pravi Miha, rokometaši evforije, ki je ob zgodovinskem uspehu zajela Slovenijo, niso pričakovali. »Navijači so me res lepo presenetili. Šele tako vidiš, koliko si v resnici cenjen, zato kapo dol za vsakega, ki je prišel,« razlaga o navijačih, ki so bronaste rokometaše pričakali v Zagrebu, na Obrežju in množično v Ljubljani. Pa vendarle je najlepše doma, dodaja. »Ko imaš pred sabo domače obraze, ko ti vsi pridejo iskreno čestitat, je to nekaj nelepšega, kar lahko človek doživi,« pravi.

V Trebnjem, njegovem domačem kraju, so namreč moči združili Rokometni klub Trimo Trebnje, kjer je bronasti rokometaš začel prve rokometne korake, občina Trebnje, krajevna skupnost Trebnje in številni drugi ter mu v mestnem parku pripravili sprejem. Domiselno so po bronasti zmagi nad sosednjo Hrvaško med drugim prireditelji poskrbeli za brezplačen teran in kranjske klobase.

V trebanjskem parku verjetno še niso uspeli prešteti toliko ljudi, kot jih je včeraj prišlo pozdravit bronastega rojaka. »Ponosen sem, da sem Trebanjec,« pa je zbrane navdušil Zarabec, ki mu je tukajšnji rokometni klub predal dres domačega moštva, Zaro pa je obljubil, da bo svojo rokometno pot zaključil tam, kjer jo je začel – v rodnem Trebnjem.

Ne nazadnje ima 25-letni Trebanjec veliko podporo prav doma. Minuli konec tedna so ga denimo na svetovnem prvenstvu v Parizu spodbujali tudi prijatelji ter sestri Maša in Ana ter njegovo dekle Zala. »Potem ko si že psihično in fizično utrujen, je zagotovo lažje, ko vidiš, da te tvoji pridejo spodbujat tako daleč. Domači so bili z mano že na veliko tekmah po Evropi,« o podpori še pove bronasti Trebanjec, ki bo zagotovo svoje zveste navijače navduševal tudi v prihodnje.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista