nyd.si

Ortopedija je veja medicine, ki se ukvarja predvsem z boleznimi in poškodbami našega gibalnega sistema, torej skeletom in vsemi strukturami, ki ga povezujejo. Sem sodijo kosti, mišice, vezi, sklepi in kite. Razvila se je v prvi vrsti zaradi popravljanja nenormalne ukrivljenosti hrbtenice in drugih sklepov. Danes pa zdravi vse bolezni, vezane na gibalne strukture. Ena najpogostejših težav povezanih z gibalno-mišičnim sistemom pa so bolečine v enem ali večih sklepih. 

Kdaj potrebujemo ortopeda?

Obravnavo ortopeda najpogosteje potrebujemo, ko se srečamo s športnimi poškodbami zaradi preobremenitve, natrganih mišic, poškodb sprednje križne vezi in kolateralnih vezi kolena. Pomembna je tudi pri zdravljenju zlomov kosti, obrabi sklepov, vnetju tetive stopalnega loka, zvinu gležnja, teniškem komolcu, bolečinami v križu in vnetju ahilove tetive.

Kaj pričakovati na pregledu pri ortopedu?

Pri prvem ortopedskem pregledu je pomembna predvsem postavitev diagnoze. Zdravnik in pacient se pogovorita o tem kako so težave sploh nastale, kakšne so težave in kakšna je zgodovina pacienta. Zgodovina se pregleda v zdravniški dokumentaciji in na izvidih. Vsemu temu pa nato sledi temeljit telesni pregled, najpogosteje pa tudi rentgenska slika prizadetega dela telesa. Če gre za poškodbo ali bolezen mehkih tkiv, se rentgensko sliko dopolni še z ultrazvočnim pregledom ali magnetno-resonančnim slikanjem (MR). Pri boleznih kosti pa se pogosto uporabi tudi slikanje z računalniško tomografijo (CT). Ortopedi pa v primeru suma na vnetne bolezni ali revmatoidne spremembe, izvedejo še pregled krvi. Ko zdravnik postavi diagnozo, hkrati predstavi tudi kakšne so možnosti zdravljenja nato pa se s pacientom skupaj odločita kakšna vrsta terapije bo najboljša. 

Kdaj je potreben kirurški poseg?

Poleg protibolečinskih in protivnetnih zdravil ter predpisovanja fizioterapije, so kirurški posegi še vedno ena izmed glavnih metod zdravljenja v ortopediji. Lahko se izvajajo na različnih delih telesa, odvisno od vrste in resnosti poškodb oziroma bolezni. Najpogostejši kirurški poseg pri ortopediji je operacija izkrivljenega nožnega palca imenovanega tudi Hallux valgus. Ta nastane kot deformacija prve stopalne kosti zaradi česar se palec postopoma postavi v izkrivljen položaj. Na notranji strani sklepa se posledično pojavi kronična oteklina in bolečina. Sčasoma se pojavijo tudi težave z obutvijo in hojo.

Kirurški posegi se opravijo tudi pri težavah s kolki, kjer se najpogosteje kolčni sklep zamenja zaradi poškodbe ali obrabe. Zaradi zamenjave kolčnega sklepa se pacientom izboljša gibanje in zmanjša bolečina. Tudi kolenski sklep se lahko zamenja, predvsem pri pacientih, ki trpijo za osteoartritisom, revmatoidnim artritisom ali pa so utrpeli poškodbo telesa. Operira se lahko tudi hrbtenico, predvsem zaradi hernije diska ali degenerativnih sprememb hrbtenice. Kirurški poseg lahko vključuje odstranitev poškodovanega dela diska, fuzijo hrbtenice ali vstavitev umetnega diska. Sam postopek pa zaradi visoke stopnje invazivnosti pogosto zahteva okrevanje, ki traja dlje časa. Pogosto pa se za kirurški poseg odločijo tudi pacienti s sindromom karpalnega kanala, ki označuje bolečine, otrplost in šibkost v roki in prstih zaradi stiskanja živca v zapestju. S posegom se razreši stiskanje živca z odpravo ozkega kanala v zapestju. Sam postopek se izvaja v ambulanti in zahteva kratek čas okrevanja.

Čakalne vrste so lahko izjemno dolge

Ortopedija se, tako kot številne druge zdravstvene storitve, lahko izvaja na koncesijo ali pa samoplačniško. Pri izvajalcih na koncesijo pa se žal pojavljajo izredno dolge čakalne vrste. Iz tega razloga se mnogo ljudi odloči za samoplačniški pregled, kjer so vrste zelo kratke ali pa jih ni. Zaradi hitre obravnave se izognete nastanku kronične bolečine in trajni okvari tkiv.