Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 7 min.

Miša Pušenjak opozarja na najpogostejše napake pri jesenskih setvah


Uredništvo revije Rože & VRT
Miša Pušenjak
Miša Pušenjak
19. 8. 2026, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Čas jesenskih setev se začenja, a z njimi imamo pogosto veliko težav. Miša Pušenjak pojasnjuje, katere napake so krive za slab vznik in rast.

setve
Shutterstock
Nikar ne izpustite jesenskih setev.

Ko poletni pridelek počasi pospravimo z gredic, se na vrtu sprosti prostor za novo setev. Druga polovica avgusta in začetek septembra sta primerna za motovilec, rukolo, špinačo, zimsko solato, redkvice in nekatere druge vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni, pozimi ali prihodnjo pomlad. A čeprav se zdi, da je treba seme samo položiti v zemljo in počakati, so prav poznopoletne setve pogosto med najbolj nepredvidljivimi.

Seme ne vzklije, mlade rastline se pojavijo le na nekaterih delih grede ali pa vzniknejo, vendar pozneje skoraj obstanejo. Krivdo hitro pripišemo slabi kaljivosti, toda Miša Pušenjak opozarja, da se pravi vzrok pogosto skriva v naših zakoreninjenih vrtičkarskih navadah. Postopki, ki se jih držimo že leta, namreč niso nujno najboljši tudi za setev v razgreta in izsušena poznopoletna tla.

Gredo pred setvijo pregloboko prekopljemo

Ena najtrdovratnejših navad je prepričanje, da moramo pred vsako novo setvijo gredo temeljito prekopati. Miša Pušenjak svetuje drugače: po spravilu prejšnje vrtnine zemljo praviloma le plitvo zrahljamo. Za to lahko uporabimo nihajno motiko, orodje z zvezdicami ali drugo orodje, s katerim obdelamo samo zgornjo plast.

Globoko obračanje je še posebno neprimerno v suhem vremenu. Z njim na površje spravimo bolj vlažno zemljo, ki na vročem soncu hitro izgubi vodo, hkrati pa posežemo v življenje talnih organizmov in porušimo strukturo, ki je nastajala med rastjo prejšnjega posevka. Jesenske vrtnine večinoma razvijejo razmeroma plitev koreninski sistem, zato za dober začetek ne potrebujejo globoko prekopane grede, temveč rahlo, drobno in enakomerno vlažno zgornjo plast.

Če so tla zbita, jih moramo seveda zrahljati, vendar naj bo poseg čim bolj plitev in nežen. Cilj ni, da bi zemljo obrnili na novo, ampak da bi semenu pripravili dober stik s tlemi, ne da bi pri tem izgubili dragoceno vlago.

Obdelava zemlje
Shutterstock
Obdelava zemlje pred jesenskimi setvami naj bo čim bolj plitka.

Zemljo po nepotrebnem znova pognojimo

Podobno velja za gnojenje. Če smo gredo spomladi pognojili z gnojem, kompostom ali drugim organskim gnojilom in je na njej že rasla vrtnina, je za večino jesenskih setev ni treba ponovno gnojiti. V zemlji je praviloma še dovolj hranil, jesenske vrtnine pa bujne rasti niti ne potrebujejo.

Preberite še


PREBERITE TUDI:

Preobilno gnojenje, predvsem z dušikom, lahko povzroči hitro rast mehkih in občutljivih listov. Takšne rastline so manj odporne, slabše prezimijo in so lahko dovzetnejše za bolezni. Pri jesenskih setvah zato ne lovimo čim večjih rastlin, temveč si želimo enakomeren vznik, dobro razvit koreninski sistem in čvrsto rast.

Izjema so zelo revna ali izrazito izčrpana tla, vendar tudi takrat ni smiselno gnojiti na pamet. Jesenska setev ni nov začetek, pri katerem bi bilo treba vso pripravo grede ponoviti od začetka, ampak nadaljevanje vrtnarske sezone na zemlji, ki smo jo že oskrbovali.

Sejemo po koledarju, ne po razmerah na vrtu

Ko na vrečici ali setvenem koledarju preberemo, da je druga polovica avgusta primerna za določeno vrtnino, pogosto sejemo ne glede na vreme. Toda datum je samo okvir. Če je zemlja razgreta, dnevi zelo vroči in ni napovedanega niti kratkega obdobja nekoliko hladnejšega vremena, je lahko nekaj dni čakanja veliko boljša odločitev kot prezgodnja setev.

sadike motovilcaa
Miša Pušenjak
Motovilec iz sadik v tujini ni nič posebnega.

Težava ni samo v tem, da se vrhnja plast zemlje hitro izsuši. Nekatera semena pri visokih temperaturah kalijo počasneje in slabše. To je še posebno očitno pri motovilcu in špinači. Tudi ko seme začne kaliti, je mlada koreninica izredno občutljiva. Če se zemlja v tej fazi samo enkrat povsem izsuši, je lahko setev izgubljena, še preden na površini sploh opazimo vznik.

Miša zato opozarja, da moramo poznopoletne setve senčiti. Čez gredo lahko napnemo senčilno mrežo, uporabimo lahno kopreno ali ji v najbolj vročem delu dneva zagotovimo drugo obliko rahle sence. Pokrivalo ne sme ležati tako, da bi se tla pod njim še bolj pregrevala, pomembno pa je tudi, da ga po vzniku pravočasno odstranimo oziroma dvignemo.

Zalijemo samo vrstico, okolico pa pustimo suho

Po setvi pogosto zalijemo le ozko brazdo, v katero smo položili seme. Na prvi pogled se zdi takšno zalivanje varčno in natančno, vendar Miša Pušenjak svetuje, naj po setvi ali presajanju navlažimo celotno gredo. Suha zemlja ob zaliti vrstici namreč nase vleče vlago, zato se ozek navlažen pas hitreje izsuši.

Pomembno je, da tla dobro zalijemo že pred setvijo oziroma takoj po njej, nato pa skrbimo, da ostane vrhnja plast do vznika enakomerno vlažna. To ne pomeni vsakodnevnega površinskega škropljenja z nekaj kapljicami vode. Tako navlažimo le sam vrh zemlje, pod njim pa lahko ostane suho. Zalivati moramo nežno, da semena ne izperemo ali premaknemo, vendar dovolj temeljito, da se navlaži celotna setvena plast.

Pri drobnih semenih je še posebno pomembno, da se površina ne zaskorji. Močan curek vode lahko zemljo zbije, drobno seme premakne na kup ali ga odnese pregloboko. Primernejša je zalivalka z nežnim razpršilnikom oziroma zelo blag vodni curek.

Setev prekrijemo s predebelo plastjo zemlje

Če želimo seme zaščititi pred izsušitvijo, ga hitro zakopljemo globlje, vendar si s tem lahko povzročimo novo težavo. Drobno seme nima dovolj zaloge energije, da bi se prebilo skozi debelo ali zbito plast zemlje. Motovilec je treba posejati zelo plitvo. Seme položimo na pripravljeno površino in ga predvsem dobro pritisnemo ob zemljo.

Motovilec
Miša Pušenjak
Motovilec raje sejemo v vrste, saj je poznejše delo potem veliko lažje.

Tudi setvenih vrstic ne delamo z globoko zarezo motike. Miša svetuje, da jih samo nakažemo z robom ravne deske. Po potrebi lahko po vrstici nasujemo malo finega presejanega komposta ali kakovostnega substrata, posejemo seme in ga nežno pritisnemo ob podlago.

Dober stik med semenom in vlažno zemljo je pomembnejši od debelega pokrivanja. Površino pa moramo nato zaščititi pred hitrim izsuševanjem, močnim soncem in pticami. Začasno jo lahko prekrijemo z lahno kopreno, ki jo po vzniku odstranimo.

Motovilec še vedno sejemo na povprek

Sejanje motovilca po vsej površini grede je pri nas skoraj tradicionalno. Na videz je preprosto in hitro, vendar se težave pokažejo pozneje. Med mladimi rastlinami je težko odstranjevati plevel, zemlje ne moremo zrahljati, posevek pa je pogosto neenakomerno gost. Nekatere rozete imajo dovolj prostora, druge ostanejo drobne in šibke.

Miša Pušenjak zato priporoča setev v vrste, ki naj bodo približno 15 do 20 centimetrov narazen. Tako lahko med rastlinami rahljamo tla, odstranjujemo plevel in pozneje motovilec tudi lažje režemo. Ker imajo rastline podobne razmere, so rozete praviloma bolj izenačene in jih lahko pobiramo po vrsti, ne da bi po gredi iskali največje.

Enako načelo velja za večino jesenskih setev. Izjema so predvsem posevki za zeleno gnojenje, ki jih praviloma sejemo po celotni površini. Vrtnine pa je smiselno sejati v vrste, saj bomo jeseni in zgodaj spomladi lažje skrbeli za zemljo in odstranjevali plevel.

Pregosta setev ni zagotovilo za boljši pridelek

Ker pričakujemo, da del semena ne bo vzklil, ga za vsak primer posejemo več. Nekoliko gostejša setev je pri slabših razmerah lahko smiselna, vendar pretiravanje ne prinese večjega pridelka. Rastline si začnejo konkurirati za svetlobo, vodo in prostor, posevek pa se po jutranjih rosah počasneje suši.

senčenje setev
Miša Pušenjak
V vročini senčimo.

Jeseni, ko so noči daljše in je vlage več, je zračnost še pomembnejša kakor poleti. Pregosti posevki so bolj izpostavljeni glivičnim boleznim, rastline pa razvijejo manjše in nežnejše rozete. Če je vznik pregost, je treba rastline pravočasno razredčiti, še bolje pa je, da že pri setvi upoštevamo priporočeno razdaljo med vrstami.

Tudi nizkega fižola, kjer podnebne razmere in dovolj dolg topel zaključek sezone še omogočajo pozno setev, Miša ne priporoča sejati v grmičke z več zrni v eni jamici. Bolj zračen posevek dobimo, če v vrsto na približno 10 do 15 centimetrov položimo eno ali dve zrni, med vrstami pa pustimo vsaj 40 centimetrov prostora. Ker smo že v drugi polovici avgusta, pa je takšna setev na prostem smiselna predvsem v najtoplejših krajih ali v rastlinjaku; drugod je uspeh močno odvisen od vremena.

Gredo po setvi pustimo golo

Ko se poletni posevek umakne, tla nenadoma ostanejo izpostavljena soncu, vetru in močnim nalivom. Prav v času, ko želimo ohraniti enakomerno vlago za kalitev, se gola površina najhitreje izsušuje in zbija. Miša Pušenjak zato poudarja, da tudi jeseni ne smemo pozabiti na zastirko.

Vendar zastirke ne polagamo neposredno čez drobno posejane vrstice, saj bi mladim rastlinam preprečila vznik. Z njo prekrijemo predvsem prostor med vrstami. Tanka plast posušene pokošene trave ali druge primerne organske zastirke upočasni izhlapevanje, ublaži temperaturna nihanja in varuje tla pred erozijo. Hkrati zmanjša kalitev plevela, medtem ko setvene vrstice ostanejo proste in pregledne.

Uspeh jesenske setve tako ni odvisen le od semena in datuma na koledarju. Veliko odločilnejše je, v kakšno zemljo sejemo in kako jo zaščitimo v prvih občutljivih dneh. Če tal ne obračamo po nepotrebnem, jih ne gnojimo na zalogo, setev opravimo plitvo ter poskrbimo za senco in enakomerno vlago, smo naredili največ, kar lahko. Narava bo še vedno imela zadnjo besedo, vendar ji vsaj ne bomo oteževali dela s starimi navadami, ki na poznopoletnem vrtu naredijo več škode kot koristi.

Rože in vrt

Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

O avtorju


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.