Žirija 17. mednarodnega festivala otroškega gledališča v Subotici je igralce Niko Rozman, Petra Harla in Anžeta Zevnika nagradila za igralsko animatorsko mojstrstvo. Nastopili so z  Grdim račkom v režiji Roberta Waltla in prepričali žirijo, ki je izbirala med 20 predstavami v tekmovalnem programu festivala.

 

Narodno gledališče Subotica je organiziralo že 17. mednarodni festival otroškega gledališča, kjer tudi tokrat slovenski ustvarjalci niso ostali praznih rok. Tako kot pri izboru v tekmovalni program je žirija tudi pri izboru nagrad dala poudarek predvsem raznovrstnosti forme in pristopa. Prepričljiva igra mladih igralskih talentov je nov pristop k interpretaciji klasike med klasičnimi deli otroškega gledališča, so v obrazložitvi poudarili člani žirije.

 

Žirija 17. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica 2010 v sestavi: Henrik Jurkovski, teatrolog (Poljska), Luko Paljetak, književnik (Hrvaška), An-Fransoaz Kabanis, književnik (Francija), Anatolij Kuliš, profesor (Rusija) in Miroslav Radonjić, teatrolog (Srbija) je imela težko nalogo, saj je napredek v formi in izvedbi viden pri vseh izbranih gledališčih. Kljub temu je svežina in interpretacija v kombinaciji z mladostno zagnanostjo prepričala zahtevno žirijo. 

 

V okviru festivala podeljujejo tudi nagrado za življenjsko delo Mali princ, ki so ga letos soglasno namenili Nikolaju Naumovu iz St. Peterburga in Igorju Bojoviću iz Zemuna.

 

Predstava Grdi raček, ki je nastala po pravljici vélikega otroškega pisatelja Hansa Christiana Andersena, rekonstruira znano zgodbo – zgodbo o nesrečnem račku, ki ga nihče ni maral, ker je bil tako grd – in jo uvrsti v sodoben gledališki svet naracije, fizičnega performansa in vizualnih umetnosti. Trije igralci igrajo vrsto likov, in tako se večplastno in raznovrstno preizprašujejo medsebojni odnosi med njimi. Živali, ki jih predstavljajo, so personifikacija različnih tipov ljudi in medsebojnih odnosov.

 

Predstava je v bistvu namenjena najmlajšemu občinstvu, vendar jo bodo sprejeli tudi odrasli, saj izpostavlja vprašanje lepote, notranje lepote, ki je pomembnejša od zunanje, raziskuje pomen družine in zavezništva ter prinaša močno in sodobno sporočilo, da je prava tista družina, v kateri je nekdo odrasel, in ne naravna, s katero nima stika. To posvojenim otrokom tudi olajša sprejemanje resnice o lastnem poreklu, v trenutku, ko so soočijo z njo. Predstava razbija strahove otrok pred drugačnostjo, pred izolacijo, skozi katero morajo, dokler ne postanejo dovolj samozavestni. Omenimo tudi vprašanja o samokontroli in vladanju na eni ter o iskreni ljubezni in prijateljstvu na drugi strani. Grdi raček je Andersenova avtobiografska transpozicija v mediju pravljice za otroke. Iskreno, nedolžno, majhno bitje bo zaradi preprostosti  povzročilo bistveno spremembo v srcih drugih, omahljivih likov, sebe pa spremenilo v lepo, zrelo osebnost oziroma umetnika.