Novinarka, urednica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, nekdanja političarka (med letoma 2008 in 2011 tudi ministrica za kulturo), ljubiteljica filmov, avtorica nekdaj zelo uspešne filmske oddaje Povečava, sedaj urednica in predvsem ustvarjalka dokumentarnih filmov je za letošnji dan žena dobila čudovito darilo, pravi: na male ekrane je prišel njen dvodelni dokumentarec Ženska, v katerem prikaže zgodovino bojev slovenskih žensk za svoje pravice in enakopravnost.

Zakaj ste se odločili posneti dokumentarec Ženska?

Tema je del mojega življenja že kar nekaj časa, že ko sem bila pred leti na televiziji, je nastal podoben film, ki se je sicer bolj dotikal ženske vloge v slovenskem in širšem filmu. Sedaj se mi je zdela neka dolžnost – ne le moja notranja, ampak tudi do javnosti, nacionalna hiša je vendar »učbenik«, to vedenje mora posredovati, še posebej v luči tega, da se pri medijih mnogokrat potlači vlogo ženske. Hkrati je bila ta tema zelo prisotna tudi v mojem političnem udejstvovanju, na zakonodajni ravni in tudi sicer smo ogromno premaknili, tako da je film le logično nadaljevanje. Uredništvo dokumentarnega programa je odobrilo en film, ampak teh dobrih sto let, toliko nepovedanih in nepojasnjenih dogajanj v preteklosti s področja pavic žensk je bilo nepokritih, da me je krčilo, ko sem vse tlačila v prepolno škatlo, tako da sem na koncu pregovorila urednika, da mi je dopustil »podaljšek«. A bi moral biti vsaj trojček, če bi hotela biti bolj korektna do zgodovine in predstaviti še zadnje obdobje po osamosvojitvi, po letu 1991, ki je v drugem filmu le nakazano. To je še eno pomembno poglavje, ki se je zgodilo v duhovni in še kakšni drugi tranziciji, bilo je kar nekaj pozitivnih sprememb glede pravic žensk.

Več v novem Vklopu!