Shutterstock

Razmišljate o novi sadiki potonike?

Če želite vrt obogatiti z novo sadiko potonike, bodite pri nakupu nekoliko previdni - predvsem sadike zelnatih potonik je najbolje kupiti brez prsti, saj tako najlažje preverimo, kako zdrava in razvita je njihova gomoljasta korenina. Sadike v lončkih včasih nimajo dovolj koreninskih očes ali pa niso povsem zdrave.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

9 trajnic, ki jih jeseni nikoli ne smete porezati

Sobne rastline

Jesenski vodič: presajanje in deljenje sobnih rastlin

OPOZORILO: stare potonike delite le, če je res nujno

Starejše, dobro vrasle potonike presajanje navadno zelo oslabi in tako lahko več let ne zacvetijo. Za delitev so primernejše mlajše rastline, ki se jeseni še zlahka vrastejo.

Druga možnost je, da nove potonike pridobimo z delitvijo korenin. Če ste tako spomladi pri znancih ali sosedih občudovali razkošne cvetove, jih lahko septembra, ko listje začne veneti, povprašate ali bi z vami delili del korenine. Pri tem je dobro vedeti, da so stare potonike na presajanje in deljenje občutljive, zato to počnemo le, če je res nujno. Pri delitvi mladih, manj vraslih rastlin je tveganje manjše, idealen čas pa je ravno septembra, ker bodo tako imeli mladi gomolji dovolj časa, da se pred zimo dobro vrastejo.

Kako razdelimo korenino

Sadimo jih torej jeseni v bogato, a odcedno prst, ki se ne sme nikoli povsem izsušiti. Pri sajenju moramo upoštevati, naj bodo poganjki (očesa) približno 3 cm pod površino. Če jih bomo sadili pregloboko, bodo rastline slabše cvetele. Drugače kot številne druge trajnice potrebujejo potonike več let, da se vrastejo. Zato moramo potrpežljivo čakati, da bodo bogato zacvetele. Rado se zgodi, da v prvih letih po sajenju sicer razvijejo popke, ki pa se ne odprejo, temveč se posušijo.

Profimedia

Pravilno sajenje potonik

Novo rastišče pripravimo tako, da prst čim globlje prekopljemo. Če ni dovolj bogata, jo izboljšamo z dodatkom zrelega gnoja, komposta ali kostne moke. Tam, kjer prsti primanjkuje apnenca, ji dodamo tudi prgišče apnenčastega peska, s čimer bomo hkrati izboljšali prepustnost. Po sajenju rastlino dobro zalijemo. Potonikam bo dobro dela zastirka iz zrelega živalskega gnoja, ki jo bomo natrosili okoli rastline jeseni.

Profimedia

Ko se bodo vrasle, bodo potonike na istem mestu uspevale več desetletij, saj jih ni treba deliti in na tak način spodbujati rast kot večino drugih trajnih zelik.

Razmnoževanje potonik

Potonike razmnožujemo na dva načina – z delitvijo korenin ali s setvijo. Z delitvijo pridobimo nove rastline enakih lastnosti, medtem ko je setev primerna le za botanične vrste. Vrtnih sort iz semen namreč ne moremo vzgojiti, saj pogosto ne tvorijo semen, če pa jih že, potomci niso podobni staršem.

Profimedia

Pri botaničnih potonikah se po cvetenju razvijejo stroki. Ko dozorijo, se razprejo in pokažejo škrlatno notranjost s črnimi semeni velikosti graha. Semena poberemo in jih nekaj centimetrov globoko zakopljemo v gredo. Pomembno je, da preživijo zimo v zmrznjeni zemlji. Del semen vzklije spomladi, del pa leto kasneje. Nove rastline bodo zacvetele šele po petih do šestih letih, a trud in potrpežljivost bosta nagrajena z razkošnimi cvetovi.