Božično-novoletna drevesa pri nas in po svetu: katere vrste izbrati?
Odkrijte, katere vrste jelk in smrek so najprimernejše za praznično drevesce, kako se razlikujejo med seboj in katero bo v vašem domu ostalo najdlje sveže.
Drevesa, ki so povečini še danes na voljo pri gojiteljih in prodajalcih božičnih drevesc, botanično uvrščamo v rodova jelk in smrek. Med posameznimi vrstami je nekaj razlik. Kadar kupimo samo nadzemni del drevesa, brez korenin, drevesce po končanih božičnih praznikih zavržemo na kompost. Kakšen pa je njihov genski potencial?
PREBERITE VEČ:
Modra smreka - Picea pungens
Modra smreka, znana tudi kot koloradska smreka ali koloradska modra smreka, je doma v Severni Ameriki. Razširjena je v Arizoni, Koloradu, Idahu, Novi Mehiki, Utahu in Wyomingu. V naravi velja za srednje do visoko drevo z barvitimi mladimi poganjki, ki nosijo sivo modro zelene iglice. Te so dolge do 3 cm, na otip so zelo ostre. Storži so sprva zeleni, do 10 cm dolgi. Zelo so priljubljene njene okrasne različice, ki jim ni videti konca. Med sabo se razlikujejo po odtenkih modre barve iglic, po velikosti in širini stožčaste krošnje. Selekcije in križanja potekajo že od leta 1877.
Picea pungens in njeni številni kultivarji se pogosto gojijo kot okrasna drevesa na vrtovih in v parkih. Gojimo jih tudi v industriji božičnih dreves. Kot božično drevesce jo odlikuje barva in oblika krošnje, ki je spodaj širša. Ni primerna za prostore, v katerih se gibljejo ljubljenčki in majhni otroci, saj je neprijetna na otip. Če ima na voljo dobro zalogo vode, v notranjih prostorih dolgo obdrži iglice. Njen izraziti aromatični vonj ni všeč vsem.
Fraserjeva ali dišeča jelka - Abies fraseri
Fraserjeva jelka je v naravi ogrožena vrsta jelke, ki izvira iz Apalaškega gorovja na jugovzhodu ZDA. Vrsta je v tesnem sorodstvu z balzamično jelko (Abies balsamea) in jo občasno obravnavajo kot podvrsto (A. balsamea subsp. fraseri (Pursh) E. Murray). Ta botanična podrobnost nam pove, da so njeni preobraženi listi oziroma iglice močno aromatični. V naravi zraste med 10 in 20 m v višino, krošnja je stožčasta, z ravnimi vejami, ki so vodoravne ali pod kotom 40° od debla navzgor.
Dokler je drevo mlado, je gosta, v zrelih letih pa bolj odprta. Skorja je tanka, gladka, sivo rjava in na mladih drevesih ima številne smolnate mehurčke. Storži so pokončni, do 7 cm dolgi, vijolični, kasneje postanejo rjavi. V ZDA je ta vrsta najbolj prodajano božično drevesce.
Odlikuje jo ozka stožčasta razrast in na gosto razporejene iglice, ki so dolge le od 1 do 2 cm, ploščate, na koncu zaobljene in bleščeče temno zelene. Na otip so prijetne in, če jih pomečkamo med prsti, prijetno dišijo. Na spodnji strani iglic vzporedno potekata dve beli črti, ki v množici dajeta srebrnkast odblesk. Zaradi ozke in lepo razvejene krošnje je ta vrsta primerna tudi za manjše prostore.
Nordmanova jelka - Abies nordmanniana
Nordmanova jelka ali kavkaška jelka je iglavec, ki domuje v gorah južno in vzhodno od Črnega morja, v Turčiji, Gruziji in na ruskem Kavkazu. Pojavlja se v goratih predelih, na nadmorskih višinah od 900 do 2200 m. Zraste od 50 do 60 m visoko drevo s premerom debla do 2 m. Na Kavkazu so nordmanove jelke izmerjene kot najvišja drevesa v Evropi, saj lahko dosežejo tudi 85 m v višino. Iglice so ploščate, na koncu zaobljene, od 2 do 3,5 cm dolge, bleščeče temno zelene, na spodnji strani imajo dva bela pasova. Storži so veliki, od 10 do 20 cm dolgi, rastejo pokončno, in ko semena dozorijo, razpadejo v luske.
Nordmanova jelka je ena najpomembnejših vrst, ki jih gojimo za božična drevesca. Priljubljena je zaradi privlačnih iglic, ki niso ostre in ne odpadejo hitro, ko se drevo posuši. Uporabljajo jo tudi cvetličarji za opletanje adventnih venčkov. Na splošno je priljubljeno okrasno drevo v parkih in večjih vrtovih.
Njeni pomembni prednosti sta še, da zelo dobro drži iglice in je zaradi velike ponudbe na trgu tudi cenovno dostopna. Sicer daje najmanj božičnega vzdušja v hiši, saj ni posebno aromatična. Zanjo potrebujemo tudi nekoliko večji prostor, ker ima široko krošnjo.
Norveška smreka - Picea abies
Poznamo jo kot našo »avtohtono smreko«. Čeprav to v resnici ni, je daleč najbolj razširjena drevesna vrsta v iglastih gozdovih pri nas. Norveška smreka raste po vsej Evropi od Norveške na severozahodu in Poljske proti vzhodu ter v gorah srednje Evrope, jugozahodno do zahodnega konca Alp in jugovzhodno v Karpatih in na Balkanu do skrajnega severa Grčije. Severna meja je na Arktiki, severno od 70° severne širine na Norveškem. Je široko razširjena, saj jo sadimo zaradi lesa. Je tudi vrsta, ki se v več državah sveta uporablja kot božično drevo.
Zraste v visoko drevo, dosega višino okoli 50 m in več. Njene iglice so svetlo zelene, dolge do 1,5 cm, na otip malo ostre. Veje pri mladih drevescih izraščajo pod ostrim kotom od debla, pri odraslih drevesih pa običajno visijo navzdol. Ima največje storže med smrekami – dolgi so lahko od 10 do 17 cm.
Kot božično drevo jo odlikuje dejstvo, da je cenovno daleč najbolj dostopna. Njen vonj povsod spominja na božične praznike. Njena krošnja je gosta in precej enakomerna, vendar slabo prenaša ogrevane prostore, saj iglice hitro začnejo odpadati. Če želite imeti božično drevesce v hiši več kot tri tedne, raje izberite katero drugo od naštetih vrst.
Nasveti za vzdrževanje in nego
- Božično-novoletna drevesca obravnavamo kot velikanske cvetlice, ki jih gojimo kot rezano cvetje. Takoj ko jih prinesemo domov, odstranimo zaščitno mrežo in jim spodnji odrezani del z žago prikrajšamo za nekaj centimetrov. Pomembno je, da naredimo gladko rez, tako bo drevesce lažje sprejemalo vodo.
- Drevesce takoj damo v vedro vode. Preden ga prinesemo v hišo, naj bo na senčnem, neogrevanem mestu.
- Poiščemo mesto v hiši, ki ne bo zraven kamina, radiatorja ali drugega neposrednega vira toplote. Prostor naj ne bo ogrevan, kadar smo od doma. Tudi lučke izklopimo, kadar nas ni doma, da bi jih občudovali.
- Stojalo naj drevescu omogoča popolno oporo, hkrati pa naj ima dostop do zadostne količine vode. Če nimamo boljše rešitve, damo drevesce v vedro z vodo, ki smo ga dobro obtežili s kamni, drevo pa fiksirali.
- Skrbimo, da ima drevesce vsak dan dovolj vode. Zimzeleno drevo spije presenetljivo veliko vode. Če imate v hiši ljubljenčke, vodi ne dodajajte nobenih dodatkov. Na splošno je najboljša navadna voda.
- Po uporabi je drevesce odličen material za lesne sekance, ki jih dodamo kompostu. Če nimate infrastrukture za mletje in deponiranje, ga odložite v zbirnem centru.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer skrbi za organizacijo zabavnih in izobraževalnih dogodkov za ljubitelje rastlinskega sveta, hkrati pa skrbi tudi za predstavitev posebnih rastlinskih vrst iz široke botanične zbirke botaničnega vrta. Vabi vas, da Botanični vrt Univerze v Mariboru čim prej obiščete tudi sami. Za oglede je odprt vsak dan, od ponedeljka do nedelje med 9:00 in 10:00. Več informacij najdete na spletni strani http://botanicnivrt.um.si.
