Tri pogoste napake pri načrtovanju vrtov
Veliko vrtov ne deluje tako, kot bi si želeli. Preverite tri pogoste napake pri načrtovanju vrtov in kako nanje vpliva pomanjkanje celostnega razmisleka.
Najpogostejši pa so tisti lastniki vrtov, ki na vrtu vedno nekaj počnejo, a z rezultati svojega dela niso zadovoljni. Prav tem bi zimski čas morda lahko ponudil priložnost za temeljit premislek in generalno spremembo pristopa k načinu vrtnarjenja. Brez načrtnega dela namreč ne moremo nikjer pričakovati dobrih rezultatov, ne pri vodenju kakršnih koli poslov ne pri pripravi kosila – in seveda tudi ne pri urejanju vrta.
PREBERITE TUDI:
Prav pomanjkanje celostnega razmisleka in dolgoročnega načrtovanja je razlog za nekatere najpogostejše napake, ki se v vrtovih vedno znova ponavljajo.
1. Angleška trata kot dolgoročno nevzdržen ideal
Angleška trata je v našem podnebju že od nekdaj izjemno zahteven vrtni element. Glede na podnebne spremembe lahko pričakujemo, da se bodo težave z njo še povečevale. Dolgoročno ni dosegljiva niti z uporabo namakalnih naprav in polaganjem vnaprej vzgojene travne ruše.
No, dosegljiva je morda z zelo veliko vloženega denarja in truda, veliko vrtnarskega znanja ter obnavljanjem na vsakih nekaj let. Poznam kar nekaj lastnikov vrtov, ki so se angleški trati po začetnem navdušenju v nekaj letih odpovedali in se zadovoljili s solidno, redno košeno in morda le občasno zalito vrtno trato, ki so se ji spontano primešali nekateri pleveli, kot so trobentice, marjetice, vijolice, plazeča bela detelja in še kaj.
Takšna trata je manj zahtevna za vzdrževanje in se laže prilagaja razmeram, ki jih narekujejo podnebne spremembe.
2. Prevelika drevesa na premajhnem vrtu
Veliko senčno drevo za parkirišče ali vrtno počivališče pod njim je na vrtu žal zelo velikokrat ali celo skoraj vedno le nedosegljiv ideal. Vsaj na majhnem vrtu in v času enega ali dveh desetletij.
Veliko drevo pač ne more zrasti hitro, čeprav kupimo že precejšnjo sadiko. Skoraj vsa drevesa potrebujejo nekaj desetletij, da vsaj približno dorastejo. Poleg tega je treba vnaprej vedeti, da veliko drevo zahteva veliko prostora tako v tleh kot nad tlemi in je zanj v majhnem vrtu skoraj vedno premalo prostora.
Na začetku moje načrtovalske kariere me je znanec prosil za nasvet, katero drevo bi lahko posadil ob parkirišču pred svojo na novo zgrajeno hišo. Svetovala sem mu manjše drevo (Albizzia julibrissin) in mu povedala, da bo na omembe vredno senco moral počakati kakih deset let. Ker mu to čakanje ni bilo všeč, se je odločil za hitro rastoče veliko drevo (Pavlovnia tomentosa). Čez deset let je bilo drevo višje od hiše, odpadlo listje mu je mašilo strešne žlebove, korenine so dvignile tlak, obglavljanje drevesa pa težav ni rešilo. Na koncu se je odločil za posek in vrnitev k prvotni, manjši izbiri.
Izbira in sajenje dreves sta torej zelo zahtevni opravili, ki se jima je treba res posvetiti. Na majhen vrt sodijo majhna drevesa. Le velik vrt dovoljuje tudi vključevanje velikih dreves. Stara drevesa so za svoj razvoj potrebovala desetletja ali celo mnogo desetletij, zato se za njihovo odstranitev odločimo le po temeljitem premisleku.
3. Nepremišljeno oblikovane cvetoče grede
Pisane cvetoče grede so želja marsikaterega novopečenega lastnika vrta. A njihovega oblikovanja se velika večina loti tako, da nekje sredi trate določi nekaj kvadratnih metrov prostora za »rože«, potem ko je po trati brez pravega razmisleka že razporedil drevesa in grmovnice.
V gredi se sčasoma znajdejo čebulnice, trajnice, enoletnice in še marsikaj, vse pomešano brez reda. Pogosto vse prerašča še plevel, saj zemlja ni bila pravilno pripravljena. Tudi poskusi z uporabo folij in mineralnih zastirk se dolgoročno ne izkažejo za uspešne, saj se zemlja pod njimi zbije, rastline začnejo životariti, plevel pa si kljub vsemu najde pot.
Ko ugotovimo, da je v resnici mnogo laže vzdrževati gredo z normalno obdelavo tal pred sajenjem in tako gosto zasaditvijo, da bo kmalu pokrila tla in jih v večjem delu sama branila pred pleveli, smo že na dobri poti k racionalizaciji vrtnih opravil.
Načrtovanja se je smiselno lotiti sistematično
Kdor si hoče delo res poenostaviti in hkrati ustvariti harmonično cvetočo gredo trajnic, bo to najlaže dosegel, če upošteva nekaj osnovnih pravil.
a) Cvetoče grede je laže vzdrževati, če so ožje in daljše, ker so take za vsa opravila laže dostopne. Če jih imamo bolj ob robu in ne sredi trate, morda tudi kot mešane grede grmovnic in trajnic, bomo vrtni prostor hkrati na videz povečali. Sicer pa za oblikovanje cvetočih gred lahko uporabimo različne manjše vrtne prostorčke, kjer za drugo rastje ni dovolj prostora ali bi bila košnja trate nepraktična.
b) Izbor trajnic vedno prilagodimo velikosti grede, njeni legi (osončenosti) in tipu zemlje na njej. Poskrbimo, da se bo videz grede spreminjal skozi letne čase, zato izbiramo trajnice, ki si s časom cvetenja sledijo od pomladi do jeseni. Trajnice sadimo v večjih ali manjših skupinah in le redko nekatere posamično, ker tako z njimi lahko ustvarimo izrazitejši učinek.
c) Ob dovolj veliki gostoti sajenja takoj po sajenju tla še pokrijemo z rahlo organsko zastirko (recimo zdrobljeno slamo, miskant, odkos trave ali odpadlo listje z domačega vrta), da zaščitimo tla pred nalivi, zbitostjo, sončno pripeko in kaljenjem plevelov.
To je le nekaj napotkov, kako lahko pozimi razmišljamo o poenostavitvi del na vrtu in o spremembah ter načrtovanju novih saditev. Vsekakor pa drži, da sta vsak vrt in vsak lastnik vrta svet zase in temu primerno so tudi težave vrtnarjenja silno različne. Zato si mora prav vsak najprej poiskati svojo pot do spoznanj, znanj in posledično torej svoj način vrtnarjenja, s katerim bo dosegel cilj. To pa je užitek pri snovanju in vzdrževanju vrta v celoti in tudi posameznih rastlin v njem.
E-novice · Rože in vrt
O avtorju
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.
