Urška Centa: "Imela sem občutek, da se trudim, pa se nič ne zgodi"
Urška Centa je navajena biti borka, ki mora vse izzive premagati sama. Njena velika strast je flamenko, ki ga je študirala na priznanih madridskih akademijah.
Ste zelo lepa ženska. Kaj je za vas definicija ženske lepote?
Kaj naj rečem … Čutim jo bolj kot neko notranjo vibracijo. To je tisto, kar me pritegne. Pritegne me moč, ki izžareva iz oči. Estetske preference pa so po mojem mnenju stvar posameznika.
Zdi se mi, da karizma naredi človeka najlepšega.
Bi rekli, da smo ustvarjalci svojih življenj? Ali so naša življenja morda bolj odvisna od tega, ali smo rojeni pod t. i. srečno zvezdo?
Prepričana sem, da smo samo mi tisti, ki usmerjamo svoje življenje. Misel, da je pot, po kateri hodimo, nekaj popolnoma zunaj naše moči ali samo posledica usode, se mi ne zdi resnična. Naj poudarim, da pri tem nimam v mislih raznih skrajnih stvari, kot sta na primer smrt ali bolezen. Govorim o usmerjanju naših korakov in sprejemanju odločitev zase.
Če imamo pravo distanco do stvari, ne moremo pasti v zanko, ki nam da občutek, da nas življenje kar nekam nese in da na to nimamo vpliva.
Govorite to tudi iz lastne izkušnje?
Ja, to govorim predvsem iz lastne izkušnje, tudi sama sem v preteklosti namreč bila tam.
Imela sem občutek, da se trudim in trudim, pa se nič ne zgodi, na koncu pa se je izkazalo, da je bil ključen uvid, stanje moje zavesti, da se je neka stvar razvila.
Če sem slikovita, sem se v svoji nemoči kdaj razveselila že najmanjšega otočka, ki bi pomenil rešitev. To je bilo že krizno razmišljanje. Spoznala sem, da se moram v takih primerih umiriti, najti mehkobo in sprostitev ter na stvari pogledati od daleč. Samo tako lahko spoznamo, kje smo in kaj se dogaja, in hkrati dojamemo, da smo mi tisti, ki imamo škarje in platno v svojih rokah.
S tem nikakor ne mislim tega, da moramo vse v življenju kontrolirati in ga natančno razumeti, saj je tudi sprejemanje okoliščin nujni del življenjske poti, bolj želim poudariti, da z negativnim razmišljanjem, kako nikoli ne bo nič, kot si želimo, ne bomo prišli nikamor.