Rok Piletič po težkem obdobju spet zaljubljen v miss simpatičnosti
Rok Piletič je izgubil dom, zvezo in BQL. Po težkem obdobju in terapijah pa zdaj začenja znova. Ob Tjaši je našel mir, v glasbi pa svojo najbolj iskreno zgodbo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rok Piletič je pred natanko desetimi leti stopil na glasbeno prizorišče kot polovica priljubljenega najstniškega dueta BQL. Zdaj se vrača na isto izhodišče z zgodbo, ki je ne bi mogel napisati, ko je kot mlad glasbenik prvič stopil pred mikrofon. Vmes je izgubil dom, družinsko varnost, ljubezen, glasbeno partnerstvo in predvsem podobo o sebi, ki jo je dolga leta nosil kot oklep. A vse to ga ni zlomilo, pravi. Še več, napisal je nove, osebnoizpovedne pesmi, s katerimi bi rad našel pot do ljudi.
Rok Piletič je vrsto let dajal vtis fanta, ki zmore vse. Bil je odločen, delaven, glasen, zabaven, včasih tudi siten, kot pravi, skratka, bil je pravi bojevnik, ki ga ne more nič zlomiti. O tem so bili prepričani tudi njegovi domači, ki so mu puščali, da je poskrbel sam zase, ker Rok pač to zmore in zna. »Rok je bil frajer tudi znotraj svoje družine. Vedno je bilo: 'Rok se bo že znašel. Rok bo že zrihtal. Rok vse zna.' Sam sem tako poklical k zdravniku, pa zavarovalničarju in nemalokrat doživel tudi kakšen hladen tuš, zavrnitev … Za majhnega otroka je to zelo travmatična izkušnja, zato sem si nadel 'viteški oklep', ki sem ga nosil s seboj. Ampak ta oklep je bil težek in moral sem ga sneti dol, sicer bi me pokopal pod svojo težo,« pojasni za začetek našega pogovora.
Prelomnica, ko je moral narediti korak v novo smer, se je zgodila pred tremi, štirimi leti, ko je prišel do točke, na kateri ni mogel več vzdrževati podobe človeka, ki bo vse uredil. V kratkem obdobju je doživel štiri velike izgube. Starši so se nepričakovano ločili. Ločitev je potegnila za seboj to, da so prodali družinsko hišo na Koroškem. Končala se je njegova večletna zveza. Z bratom Anejem pa sta se odločila, da se kot BQL razideta in gresta vsak svojo pot.
»Vse se je zgodilo nepričakovano, presenetljivo, po tihem. Nihče se ni z nikomer sprl, tudi mama in oče sta še vedno v odličnih odnosih, le ne živita več skupaj. Ampak vse, kar se je zgodilo, mi je pustilo sledi. Bili so dnevi, ko sem bil tako izgubljen, da sem se počutil varnega samo na tleh kopalnice. Najtežja so bila jutra, pa tudi večeri, ko se človek ne more skriti pred samim seboj,« prizna, ob tem pa se hvaležno spomni na prijatelje, ki so mu takrat stali ob strani, največ pa si je, kot poudari, pomagal sam.
Dovolil si je biti on
»Pri tem mi je veliko pomagal obisk psihoterapije, ko sem med pogovori končno dojel, da mi ni treba biti ves čas močan. Da lahko rečem tudi, da ne zmorem, strah me je, žalosten sem,« je iskren pevec, ki zdaj ve, da je prav ranljivost ena največjih stvari, ki jih lahko človek podari sebi in drugim. »Zdi se mi, da si fantje ne upamo biti ranljivi. A prav to nam in naši družbi greni življenje. Še vedno je namreč prisotna zavest, da si poženščen, če si ranljiv, a jaz zdaj na to gledam popolnoma drugače. In verjetno sem tudi zato bolj miren.«
Med najglobljimi ranami, ki jih nosi v srcu, je bila prodaja družinske hiše na Koroškem, pa čeprav sam že vrsto let dela in živi v Ljubljani. »Vedno sem se rad vračal domov, pa kjer koli sem že bil. Med študijem v Mariboru sem komaj čakal konec tedna, da sem prišel domov. In prva stvar, ki sem jo naredil, je bila, da sem šel v svojo sobo, se ulegel v posteljo in zaspal. Tako varnega sem se tam počutil. Po ločitvi staršev je bila najbolj racionalna stvar, da hišo prodamo, ampak po tistem ni nič več isto. Še vedno se rad vračam na Koroško in tam obiščem babico, mamo, očeta, prijatelje, pogrešam pa svojo sobo. Starše imam neizmerno rad, rad se družim z njimi, nisem pa več tam doma,« poskuša opisati praznino, ki je ob tem nastala v njegovem srcu.
Vseeno pa je Rok srečen tudi v Ljubljani. Ena najpomembnejših stvari, ki so se mu zgodile v zadnjem času, je nov občutek domačnosti, ki ga je našel v prestolnici ob svojem dekletu. Ob Tjaši je lahko to, kar v resnici je. »Presrečen sem, da jo imam ob sebi in da me pomirja in mi dovoli, da sem to, kar sem. Včasih tudi majhen dojenček,« se pošali na svoj račun, potem pa resneje nadaljuje: »Imava se zelo lepo. Tjaša sicer ni znana oseba, je pa dosti na družbenih omrežjih in tudi nekaj njenih fotografij sem že objavil. Tako da skrivava se ne, najine zveze pa tudi ne obešava na veliki zvon.«
Tri pesmi, ena zgodba
In prav izpostavljenost je še ena sprememba, s katero se je Rok ukvarjal v zadnjem času. Včasih je bil rad v središču pozornosti in pravi: »Mogoče sem včasih celo preveč hrepenel po pozornosti. V želji po ugajanju sem hotel vsem ustreči. Zdaj pa se stopil korak nazaj. Kajti če nimaš svojega miru, če ves čas preverjaš, kdo te gleda, in paziš, kaj govoriš, postane to zelo utrujajoče. Ne bi rekel, da sem po vseh teh letih bogatih izkušenj previdnejši, sem pa bolj pogumen, da kdaj rečem tudi: 'Dovolj, rad bi prosil za malo miru.'«
Želi si, da bi ga ljudje bolj cenili po tem, kakšna je njegova glasba, kaj želi z njo povedati, kot pa da bi 'skakal iz vsake konzerve'. »V 'prejšnji' karieri se je delalo bolj na prepoznavnosti kot na samih produktih. Čeprav, roko na srce, so bili nekateri produkti izvrstni, kot recimo Lučke. Ampak takrat smo se veliko vrteli predvsem po radijskih postajah. Jaz pa si zdaj želim na teren, med ljudi. Želim si nastopati. Povedati svojo zgodbo ne le s pesmijo, ampak tudi v premorih med pesmimi, zakaj je nekaj nastalo, kakšno je sporočilo in kaj bi rad, da občinstvo v pesmih začuti,« jasno izrazi svoje nove cilje.
Eden od največjih je tudi ta, da bo prihodnje leto izdal prvi samostojni album. »Leta 2027 hočem izdati album. Tri pesmi so že pripravljene, da pridejo do poslušalcev. Prva nosi naslov Ti si poslana iz vesolja. Naslov druge je Zlomljeno srce, tretje pa Lepa je. Vse, kar bodo ljudje slišali in poslušali, so resnične zgodbe iz mojega življenja,« pravi in doda, da ga je eden od znanih glasbenikov opozoril, da je zelo drzen, če misli svojo dušo preliti na papir.
Ob tem se je malo zamislil: »Rekel mi je, naj bom pri tem početju previden. Sicer ne vem, kaj je s tem mislil, ampak jaz si želim pokazati, kaj resnično čutim.« Pri albumu sodeluje z bratom Anejem, ki je izvrsten producent, aranžer, kitarist, »predvsem pa me pozna v dno duše in natančno ve, kaj hočem s kakšno besedo povedati. Zato se mi zdi ta naveza zelo pomembna in si ne bi želel trenutno ob sebi nikogar drugega.«
E-novice · Estrada
