osebni arhiv

Dominik Kozarič je odraščal v Kanadi, kamor se je s starši preselil kmalu po svojem rojstvu. »Ko sem bil star tri mesece, smo se najprej preselili v Avstrijo, kmalu zatem pa v Kanado. Tam sem obiskoval prvi razred osnovne šole. Slovensko sem razumel, govoriti pa skoraj nisem znal, in ko me je učiteljica enkrat pozvala, naj povem nekaj v slovenskem jeziku, sta bili edini besedi, ki sem ju znal, slon in opica. Ko sem bil star sedem let, smo se vrnili v Slovenijo in še enkrat sem šel v prvi razred. Zame je bil to šok predvsem zaradi tega, ker nisem znal jezika, a sem se dokaj hitro naučil govoriti slovensko,« se otroštva spominja Dominik, ki je že od mladih nog oboževal glasbo.

Moj oče je bil trobentač in želel si je, da bi šel po njegovih stopinjah. Obiskoval sem glasbeno šolo in se učil igrati na trobento, zraven pa sem gojil ljubezen do petja in kitare, ki sem se jo naučil igrati sam. Že kot majhen deček sem oboževal Elvisa Presleyja, Michaela Jacksona, Toma Jonesa in kanadsko skupino The Monkees, ki je bila kopija Beatlov. Večina mojih vrstnikov, pa tudi drugih v Sloveniji takrat ni poslušala te glasbe, niso je poznali.«

Domači

Eva Boto ni več videti tako

Domači

Maja Žbogar dokazala, da za študij nikoli ni prepozno

Domači

Maja Martina Merljak končala študij scenaristike in režije

Dominik pa se od večine ni razlikoval le po glasbenem okusu, temveč tudi po videzu. »Že kot osnovnošolec sem rad oponašal Presleyja in vzbujal pozornost s frizuro, prav takšno, kot jo je imel moj vzornik. Zaradi tega sem bil deležen marsikatere opazke in zafrkavanja, a mene to ni motilo. Pri 14 letih sem se pridružil svoji prvi glasbeni skupini Gumifleks, pozneje smo se preimenovali v Kamen spotike, nato pa v Brezno zla. Kmalu smo prišli do prve nagrade. Na novem Rocku '82 smo namreč prejeli nagrado za najbolj obetaven rock band. Pozneje smo sodelovali z glasbeno zasedbo Pomaranča, s katero smo začenjali glasbeno pot v istem obdobju kot Šank Rock.«

Nove izkušnje in številni nastopi so mu razširili tudi glasbeni nabor. »Navdušili so me še Whitesnake, Black Sabbath in drugi. Že od zgodnje mladosti sem si želel, da bi lahko živél od glasbe. A to v tistih časih ni bilo tako preprosto, saj je večina delala še kaj drugega. Pridružil sem se domžalski skupini Cancan, v kateri so bili še brata Juvan, Zoran Potočan in Marta Zore.«

Potem pa je prišlo na vrsto služenje vojaškega roka. »Bil sem v Valjevu in pozneje v Kikindi, kjer sem kot glasbenik tudi nastopal, a kaj ko so me kot dobrega vojaka v okviru specialne mejne enote preselili na mejo,« potoži.

Ko se je vrnil domov, je nadaljeval sodelovanje v skupini, a si je želel nekaj več. »Slišal sem za hrvaške glasbenike iz Pulja, ki so nastopali v tujini, in se jim pridružil. Igrali smo po vsej Evropi, obiskali številne kraje, od Laponske do Švedske, Francije, Nemčije, Avstrije …«

osebni arhiv

Potem je prišla vojna za Slovenijo. »Spomnim se, da smo ravno igrali na ladji, jaz pa sem se takoj vrnil domov, ker sem bil v skrbeh za svojo družino. Želel sem jih zaščititi. V tistem obdobju sem srečal Saša Fajona, brata aktualne zunanje ministrice Tanje Fajon, ki me je povezal s pravimi ljudmi in luč sveta je ugledala pesem Reka luči, s katero sem se predstavil na Melodijah morja in sonca, ki sicer ni zmagala, a je kljub temu postala velika uspešnica.«

Pesem se je predvajala kar pet let, kmalu pa so ji sledile še Brez nje, Spomni se name in Ljubi jo nežno. A nastopov je bilo premalo.

Prav zato je Dominik poskusil srečo v tujini. »Šel sem na Tenerife, in čeprav sem takoj dobil priložnost za nastopanje, je bilo kljub temu težko, saj sem zaslužil zgolj za osnovne življenjske potrebe. Po dveh letih se mi je končno odprlo in z nastopi je bilo mogoče solidno živeti, moram pa priznati, da sem ogromno delal. Šest let sem igral vsak dan, brez enega prostega dne, a mi ni bilo težko, saj sem počel tisto, kar imam rad.«

Življenje tam mu je močno ustrezalo: »Življenje na Tenerifu mi je prijalo, še zlasti podnebje, saj obožujem vročino, plažo, morje.«

Potem pa se je zgodila pandemija. »Takrat smo najbolj nastradali prav mi glasbeniki, saj nismo mogli igrati.« O vrnitvi v Slovenijo ni razmišljal – dokler se ni zgodilo nekaj nepričakovanega.

»Na Tenerife je s svojo prijateljico prišla Tanja in beseda je dala besedo, postali smo prijatelji. Malo pozneje se je dogovorila z Blažem Švabom, da bi nastopil v oddaji V petek zvečer, a sem sprva mislil, da gre za zafrkancijo, in sem povabilo odklonil … Pozneje pa le popustil.«

Tanja ga je prepričala še s poslovno ponudbo, odločil pa se je predvsem zaradi sina: »Sin je zame na prvem mestu, tako bo do konca življenja.«

osebni arhiv

Leto 2025 je za Dominika posebno – 11. decembra praznuje 60 let. »Resno, brez heca, želim si, da bi na svetu zavladal mir. Nisem pohlepen in materialne stvari mi ne pomenijo veliko, želim pa si, da bi me moj sin presegel na vseh področjih.«

Želi si še videti svet: Afriko, Avstralijo, Južno in Severno Ameriko. Počuti se mlajšega, kot kaže številka: »Sploh se ne počutim star 60 let, prej bi rekel, da sem 30-letnik, za kar se imam zahvaliti fitnesu.«

Rojstni dan bo praznoval spomladi, ko bo topleje. »Sicer pa bom rojstni dan preživel v intimnem vzdušju s svojimi najdražjimi.«

Domači

Znana igralka o vsakoletni tradiciji peke piškotov

Domači

Bojan Cvjetićanin in Finec Käärijä se skupaj odpravljata na dopust

· Okrasni

Božično-novoletna drevesa pri nas in po svetu: katere vrste izbrati?