osebni arhiv

»Globoko prepletanje dveh starih duš, ki sta se našli tudi na tem planetu in sta ne glede na čas in lokacijo povezani, se čutita, podpirata in ljubita. Lahko bi mi bila mama in jaz njena hči, a najina vez je še bolj posebna,« uvodoma svoj odnos opiše Jerca Legan.

· Politika

Ni mi vseeno: srebrnina in tajkuni

Domači

Ana Urbanc se vrača s porodniškega dopusta

· Moda

Maja Ferme kritična do tekstilne industrije

Življenjske poti sta se z Azro Širovnik prvič križali pred več kot 27 leti na družabnem dogodku v Mestnem muzeju. »Jaz sem bila tam s prijateljico, Jerca v svoji družbi. V nekem trenutku sva se spogledali in zakorakali druga drugi v objem z besedami občudovanja. To noč se nisva več ločili. Padli sva v globok odnos, ki se je z leti le še poglabljal. Vedeli sva, da sva na varnem, zvestem in stabilnem. Da bo za vedno. Tudi podpisujeva se druga drugi le z eno besedo – Tvoja,« nam zaupa Azra.

osebni arhiv

Niti razdalja ju ne loči

Čeprav živita vsaka na svojem koncu sveta – Azra na Tenerifu, Jerca pa med Slovenijo in tujino – vsako priložnost izkoristita za druženje ali vsaj za pogovor po telefonu. »Zato sva se naučili hitre komunikacije, ko si tudi v kratkem času poveva vse,« se nasmeji pisateljica. Radi filozofirata o življenju, si delita nasvete, razpravljata o družbi in si stojita ob strani tudi v najtežjih trenutkih.

»Še najbolj se spominjam svoje težke ločitve, izzivov z otroki in slovesa od Azrinega moža,« iskreno pove Jerca. Azra doda: »Čeprav sem jaz starejša, je ona včasih tista, ki bolj trepeta zame. Ima močne materinske nagone, a se nikoli ne vmešava – samo stoji ob meni. In jaz to vem.«

osebni arhiv

Čeprav sta si po življenjskih izkušnjah različni, gojita enake vrednote: ljubezen, pristnost, lepoto, pozitivno mišljenje in predanost vlogam matere, ženske ter ustvarjalke. »Najbolj različni sva si v izkušnjah z lastno družino in ljubezni do sebe,« razlaga Jerca. »Azra je že zgodaj znala ljubiti sebe kot žensko, jaz pa sem to šele zdaj zares dojela.«

Učiteljici ena drugi

Veliko sta se tudi naučili druga od druge. »Učim se sproti in jo vedno bolj spoštujem. Čeprav je subtilna in čustvena, se zna boriti z izzivi, ki jih sama ne bi zmogla. Ko pa mi pove, da sem jaz njen zgled, komaj verjamem. Moji hčerki mi pravita isto. Potolažim se, da je notranja svoboda najžlahtnejše darilo,« pravi Azra.

Tudi Jerca priznava, da se vsak dan spomni prijateljičinih modrosti. »Naučila me je polnokrvnega življenja in ljubiti sebe. Vedno mi reče: bodi hvaležna za vse, kar ti življenje prinese, saj tisti zgoraj vse vidi in ve. In živi strastno – vsak dan, kot da je zadnji.«

Dobronamerni kritičarki

Obe sta ustvarjalni duši. Azra zaključuje knjigo Tebi, Ljubezen moja, posvečeno pokojnemu možu Janezu, medtem ko se Jerca pripravlja na študijsko in produkcijsko pot v tujino. »Ko pa sva obe temperamentni in brez dlake na jeziku, znava biti druga drugi tudi dobronamerni kritičarki. Na dah preberem njene knjige in pri nastajanju včasih pustim svoj odtis,« pove Jerca.

osebni arhiv

Skupaj se radi udeležujeta tudi družabnih dogodkov. »Elite iz najinih časov sicer ni več, a zato je vse bolj pristno in sproščeno. Kamor koli greva, si narediva žur. Ni dolgočasne prireditve, če greva skupaj,« pravi Azra.

Za konec pa prijateljici pošljeta še sporočilo vsem ženskam:
»Imejte se rade in čuvajte svoje prijateljice kot punčico v očesu. Otroci odrastejo, partnerji se umaknejo, prave prijateljice pa ostanejo. Žensko prijateljstvo ne prenese samoumevnosti – izkaže se v najtežjih trenutkih. Ljubezen!«