revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dvakrat premislite, preden psu ponudite kost, svetujejo na Kliniki za male živali. Pri francoskem buldogu, ki so ga obravnavali, je veterinar najprej domneval, da gre za tumor v požiralniku. Dodatna CT-preiskava pa je pokazala, da je v požiralniku kost (vretence) in da požiralnik obdaja s tekočino napolnjena tvorba. Kost je vsaj na enem delu predrla požiralnik in zaradi tega se je v okolici naredil ognojek. Preverili so, ali bi jo morda lahko endoskopsko izvlekli, vendar je bilo zelo hitro jasno, da je kost v požiralniku zagozdena. Zato so se pripravili na kirurško odpiranje prsnega koša. Potrdili so ognojek in nekrotično steno požiralnika, vendar pa kuža kljub vsemu trudu posega ni preživel.

»Številni lastniki mesojedih živali (torej tudi psov in mačk) so prepričani, da kosti sodijo v zdravo in uravnoteženo prehrano. Morda to celo drži, vendar so srednje velike kosti, ki jih živali lahko pogoltnejo in se jim zataknejo v prebavilih, silno nevarne. Velikokrat nam jih uspe endoskopsko ali kirurško odstraniti, včasih pa taki primeri nimajo srečnega konca. In tudi mi smo žalostni, kadar se to zgodi,« so ob neljubem dogodku zapisali na svojem družbenem omrežju.

Če je pretrdo, se zob zlomi

Kosti tudi z vidika zdravja zob niso primeren priboljšek, opozarja  doc. dr. Ana Nemec, dr. vet. med., dipl. AVDC, EVDC. »Načeloma velja, da je stvar pretrda, če z nohtom ne moremo narediti raze v to igračo ali priboljšek za psa. Gre za to, da se na pretrdih stvareh zobje zlomijo. Grizne sile pri psih so velike, in če ob ugrizu zob naleti na (pre)trdo oviro, se zlomi, četudi je popolnoma zdrav. Če pa je zob že predhodno prizadet in oslabel, kot na primer pri psih z zelo obrabljenimi zobmi zaradi grizenja žičnatih kletk, kjer so tipično najbolj prizadeti grabilci, je seveda možnost zloma bistveno večja že pri manjših griznih silah.«

Nekatere novejše študije sicer nakazujejo, da zaradi grizenja kosti ni več zlomov zob in da lahko kosti morda tudi blagodejno vplivajo na zdravje dlesni ter manj zobnega kamna. Kljub temu pa jih v veterinarski zobni stroki še vedno odsvetujejo oziroma priporočajo vsaj veliko previdnost pri dajanju kosti psom, saj je grizna sila večja od sile, ki zlomi zob. »Z drugimi besedami – če (zlasti velik) pes ugrizne v nekaj trdega, bo potreben pregled ali poseg pri stomatologu,« pojasni znan. sod. dr. Tanja Plavec, dr. vet. med.

Raje jim ponudite suho hrano in primerne žvečljive priboljške

Če želimo poskrbeti za zdravo ustno mikrobioto pri psu, mu ponudimo suho hrano, ki ugodneje vpliva na njihovo parodontalno zdravje. Obstajajo tudi  številni priboljški, ki dokazano zmanjšujejo nalaganje zobnih oblog – njihov seznam je na voljo na spletni strani Sveta za ustno zdravje (Veterinary Oral Health Council; VOHC). Primerni žvečljivi priboljški so lahko hrustanci, sušene kože, vezi in bikovke, če le niso v premajhnih ali prevelikih kosih in jih pes ne bo pojedel celih naenkrat. Nikar pa se ne pustite prepričati zmotnim trditvam, da so kosti za psa varne, dokler so surove. Tudi te so enako tvegane za zgornja prebavila kot termično obdelane.

»Manjše kosti in ostri deli kosti se jim lahko zapičijo v ustni votlini,  žrelu in  požiralniku. Nekateri dajejo svojemu psu tudi odžagane dolge votle kosti – te se jim zataknejo okrog spodnje čeljusti in potem tkivo oteče in moramo kost odžagati. Pogost tujek pa so tudi palice,« opozori Tanja Plavec in pojasni: »Če se palica psu kam zapiči, je velikokrat problem tudi v tem, da kakšni majhni koščki ostanejo v tkivu in pozneje povzročajo težave v obliki ognojkov.«

Psu se lahko zatakne tudi prevelik kos jabolka

Tudi pri preostali hrani, ki jo dajemo psu, moramo paziti, da mu jo ponudimo v zanj primerni velikosti. »V požiralniku se lahko zataknejo vsi tujki (vse stvari, ki v telo ne sodijo, poimenujemo tujki), ki so večji od premera požiralnika. Požiralnik je sicer raztegljiv, vendar na nekaterih mestih njegovo raztegljivost omejujejo okoliške strukture. In pred tistimi mesti tujki večkrat obstanejo. Tako je lahko pred vhodom v prsno votlino, nad srcem in pa pred vstopom požiralnika v želodec. Tukaj se lahko tujki zataknejo zgolj zaradi velikosti (tudi če so dovolj mehki) – videli smo že, da se je zataknil prevelik košček jabolka. Pogosto pa so takšni tujki kosti (če imajo ostre dele – kot recimo vretenca – se zagozdijo, lahko tudi zaradi teh ostrih delov, ki se zapičijo v steno požiralnika, kar je najbolj nevarno,« opozarja sogovornica. Veterinarji so iz pasjih požiralnikov jemali že marsikaj: trnke, hrustance, kite in tudi neprežvečene žvečljive igrače, pravi. Kost pa se lahko zatakne tudi v želodcu, kjer povzroča zmanjšano ješčnost, bruhanje in podobne težave.

»Če gre naprej, pa se lahko zatakne v tankem črevesju in povzroči, na primer, obstrukcijo tankega črevesja, ali pa se nakopiči v širokem črevesju in povzroči zaprtje. V pasjem želodcu in tankem črevesju nemalokrat najdemo še druge stvari: koščice marelic ali breskev, žogice, kose gumijastih igrač, kinder jajčka in celo palčke ražnjičev, ki jih psi ukradejo na piknikih. Te lahko prebodejo tudi sosednje organe in so včasih problematične, ker jih z določenimi slikovnimi diagnostičnimi metodami ne vidimo vedno. Najabsurdnejša stvar, ki smo jo našli, je bil mini češnjev paradižnik, ki ga je kuža redno jedel, ampak enkrat se je znašel v črevesju in povzročil obstrukcijo ter res hude znake (koža paradižnika se v želodcu ni prebavila),« izvemo.

Včasih imajo te zgodbe srečen konec, vedno pa ne. Le zakaj bi tvegali. Kosti za pse nedvomno prinašajo več tveganj kot pa koristi.