Glede na poročila ruska vojska vse bolj trdno stiska ukrajinske branilce; poleg prebojev na jugovzhodu in vzhodu države so nedavno sprožili še ofenzivo pred Harkovom, v severovzhodni regiji. Obenem pa so branilci že na smrt izčrpani, dobave mednarodne pomoči v orožju in denarju pa stojijo. Kako dolgo lahko Ukrajina vzdrži v takšnem položaju?
Res je položaj vse prej kot rožnat. Ruske rakete in brezpilotniki vsak dan dežujejo na ukrajinska mesta, kot so Harkov, Herson, Dnjiprov, Nikolajev, in vsak dan se grmadijo nove žrtve med civilnim prebivalstvom, infrastruktura je v vse slabšem stanju. Pričakujemo, da bo pozimi še slabše, saj bo sovražnik le še stopnjeval svoje prizadevanje. Zato je ključno, da naši zavezniki v Evropi in ZDA čim prej sprostijo dobavo zlasti orožja in vojaške opreme. Po mesecih zastojev se na tem področju zadeve vendarle premikajo in v kratkem pričakujemo nove raketne sisteme in lovska letala – a potrebujemo še več, dosti več. Kajti na Ukrajini stoji prihodnost celotne demokratične Evrope, zato upam, da bodo mirovni pogovori v Švici prinesli odločilen preboj na tem področju (pogovor je bil opravljen pred to konferenco, napovedano za minuli vikend – op. V. J.); prav tako se nadejam, da bo konferenca o povojni obnovi Ukrajine, ki se je ravnokar končala v Berlinu, postavila temelje za uspešno prihodnost države, ki jo je v veliki meri razrušila vojna.
Mar niso to računi brez krčmarja? V teh pogovorih Rusija ne sodeluje, prav tako zraven ni Kitajcev.
Jaz sem optimist. Kajti ne gre zgolj za Ukrajino, temveč za ves svet; če želimo živeti varno in brez vojn, moramo Rusiji kot globalna skupnost odločno postaviti mejo, in to vsi skupaj, vse države, ki smo zavezane miru. Kajti Rusija ne spoštuje tako rekoč nobenega mednarodnega dogovora, sklenjenega po drugi svetovni vojni. In dokler jih ne bomo prisilili k temu, so nemogoči tudi prihodnji sporazumi, na katerih naj bi temeljil mir na svetu. Zato sem prepričan, da morajo države G7 (Kanada, Francija, Italija, Japonska, Nemčija, Velika Britanija in ZDA – op. V. J.) odločno ukrepati. Vendar ne mislim v vojaškem smislu, temveč ostajam realist: še vsaka vojna, pa naj je trajala eno ali sto let, se je končala za pogajalsko mizo.
In vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi: kdaj bi se lahko končala vojna v Ukrajini?
Odgovor je močno odvisen od komunikacije med globalnimi velesilami. A to je le prvi del zgodbe; po koncu vojne bo treba doseči, da bo Rusija spoštovala podpisane sporazume. Videli smo, kako se Putin drži budimpeškega memoranduma, s katerim se je leta 1994 Ukrajina odpovedala svojemu arzenalu jedrskega orožja v zameno za jamstvo Rusije, da bo spoštovala našo ozemeljsko integriteto. Zato pravim, da je Rusija vedno bila, je in vedno bo grožnja ne le Ukrajini, temveč tudi drugim državam. Zato moramo ustvariti položaj, v katerem ne bo več mogla nekaznovano napadati drugih držav.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 25, 18. junij, 2024.
