Ne samo zaradi telesne, uspelo nam je tudi zaradi duševne moči, je bilo slišati po tekmi. In energije, ki je tako močno vela s tribun. »Fantje vedo, da za njimi stoji vsa Slovenija. Pripravljeni smo, da šokiramo svet,« je pred tekmo dejal nekdanji nogometaš, zdaj član štaba slovenske reprezentance, Milivoje Novaković.
Ko boste prebirali te vrstice, bo že jasno, ali smo v osmini finala premagali Portugalce. Če smo jih, bomo morda razglasili nov državni praznik? Če pa ne, se naše glave ne bodo sklonile. Kek je napovedal, da sedanjo generacijo čakajo še velike reči. In Kek je precej moder, mar ne?
Vera, upanje, ljubezen
Večkrat je poudaril, da verjame v to ekipo. V fante je verjel že prej in jim je to dal tudi vedeti. Kaj pomeni, če nekdo verjame vate, ti zaupa? Da lahko dosežeš na videz nemogoče? Soigralci verjamejo tudi drug v drugega, komaj čakajo, da so skupaj, so povedali – in to pomeni dihati kot eden. Tudi nogometni sodnik Damir Skomina, ki je na tekmi z Anglijo sedel čisto blizu igrišča, je slišal, kako so spodbujali drug drugega. Pozitivna čustva, dobra energija in mnogo ljubezni s tribun je skupaj z garanjem športnikov premagalo impresivne številke tekmeca na papirju, vnaprejšnje podcenjevanje, tudi posmehovanje in omenjanje, da smo samo smučarji (no, Jaka Bijol je to nekaj časa res bil).
Je v tem tista lepota nogometa? Da je mogoče vse, da so dovoljene sanje ... Te se včasih tudi uresničijo. In katera je najnovejša šala? »S kom igrajo Slovenci v polfinalu?«
Vsega so krivi hormoni
Nogomet je te dni za marsikoga dobesedno ves svet. Dobrodošel pobeg od vsakodnevne more sodobnega sveta, tisti svetli žarek, ki te čaka ob koncu dneva – tudi za tiste, ki jih nogomet sicer kaj malo gane. Tudi ženske, ki v glavnem ne omedlevamo toliko zaradi najpomembnejše postranske stvari na svetu, se te dni rade izgubimo v mehurčku sreče, ki nam ga lahko pripravi le reprezentanca – no, vsaj zgoraj podpisani, ki me še noben športni klub ni mogel prepričati, da bi fanatično navijala.
Da je združevanje ljudi na podlagi pripadnosti svoji ekipi iracionalna, a hkrati čustveno in motivacijsko zelo prevladujoča možganska funkcija, ki nas nagrajuje z izjemnimi količinami energičnosti in hormonov sreče, kakršnih nam racionaliziranje nikoli ne more priskrbeti, je v Delu zapisal naš znani imunolog dr. Alojz Ihan. In logično je, da vsi hočemo odmerek hormonov sreče.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 27, 2. julij, 2024.
