»Letos se nadaljuje močno pretoplo obdobje v Evropi, ki se je začelo že lani sredi poletja. Vsak mesec znova zruši temperaturne rekorde tako pri temperaturi morij kot tal. Očitno so zato nevihtni sistemi lahko bolj razviti, še zlasti to velja za oblake kumulonimbuse, iz katerih se razvije tornado. To pomlad smo imeli marsikje povečano termično nestabilnost, ki jo povzročata segrevanje površja in hladnejši zrak v višjih plasteh, kar lahko vodi do pogostejših in močnejših kumulonimbusov. Topel zrak zadrži več vlage, kar lahko povzroči intenzivnejše nevihte, več vlage pomeni več latentne toplote, ki se sprošča med kondenzacijo in dodatno povečuje energijo nevihte. Natančnih analiz dogajanja za letošnjo pomlad žal še ni, vsekakor pa so podnebne spremembe vsaj delni razlog, zakaj se to dogaja,« pojasnjuje prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Ne snemajte!
Mnoge je presenetil letošnji majski tornado v avstrijskem Gradcu in pred kratkim, v juniju, tornado v občini Grosspetersdorf na skrajnem vzhodu Avstrije in nato še v mestu Szombathely na Madžarskem. »Glede moči tornadov v Evropi za zdaj lahko potrdimo, da so mnogo manj rušilni kot na primer v ZDA. V Evropi ne presegajo druge stopnje. Tudi ne moremo trditi zagotovo, da je tornadov več, ker nimamo dolgih nizov kakovostnih podatkov. Danes jih morda tudi zaradi večje gostote prebivalstva in opazovanj več vidimo, posnamemo in zabeležimo kot pred desetletji. So pa lahko zelo nevarni, saj jih ljudje ne poznajo, se jim ne umaknejo in jih celo snemajo ter se jim približajo. Ozaveščenost, da gre za zelo nevaren pojav, je v Evropi žal nizka.«
Slovenijo ščiti relief
»Tornado se vsekakor lahko pojavi tudi v Sloveniji, saj so pri nas nevihte pogoste na skoraj vsem območju države, še zlasti v pasu od Tržaškega zaliva proti severovzhodu. Slovenija je regija, kjer so razmere za nastanek kumulonimbusov pogostejši, zato lahko zaradi podnebnih sprememb doživimo povečanje pogostosti in intenzivnosti teh oblakov. Podnebne spremembe torej lahko spodbudijo nastanek tornada, ni pa zelo verjetno, da bi nastali pri nas rušilni tornadi, saj ima Slovenija za to preveč razgiban relief. Bolj kot tornadi nas lahko skrbijo poplave in druge ujme, povezane z nevihtnimi pojavi.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 25, 18. junij, 2024.
