Dokazanih potencialnih stranskih učinkov cepljenja proti covidu-19 je veliko, čeprav po doslej znanih podatkih praviloma niso pogostejši kot pri že uveljavljenih cepljenjih. A odkar smo se množično cepili, je preteklo šele nekaj let. Posledice se lahko pokažejo tudi mnogo pozneje. Nič čudnega torej, da ljudi ta tema še kako zanima. Slovenci tovrstnih študij očitno (še) ne bomo dobili. Tudi vi NIJZ očitate, da ne naredi potrebnih analiz cepljenja proti covidu-19 in z javnostjo ne deli relevantnih podatkov.
To je preprosto nesprejemljivo! Kot zdravnik in nekdanji sodelavec sem osupel, da nam NIJZ odreka nujno potrebne podatke, s katerimi bi lahko bolje razumeli posledice cepljenja in zagotovili varnost naših pacientov! Preveč se zanašajo na tuje študije, namesto da bi izvajali domače raziskave, ki bi natančneje odražale razmere in posebnosti slovenskih ljudi. Seznanjen sem, da si nekateri moji nekdanji sodelavci želijo opraviti dodatne analize, vendar o tem odloča strokovni direktor NIJZ, ki očitno ne vidi nujnosti za to. Porast določenih bolezenskih stanj in presežne umrljivosti v letih 2021 in 2022 vzbuja sum o morebitni povezanosti s cepljenjem proti covidu-19. Brez teh odgovorov javnost ostaja v negotovosti, kar zmanjšuje zaupanje v zdravstvene institucije in cepljenje. NIJZ z javnostjo tudi ne komunicira učinkovito. Zagotavljajo, da so resni zapleti izjemno redki in da korist cepljenja odtehta tveganja. Vendar nekateri strokovnjaki trdijo, da je zapletov bistveno več. Ustrezne analize podatkov, ki jih ima le NIJZ, bi lahko dokazale ali ovrgle te trditve, kar je ključno za varnost in zaupanje javnosti. Za pomanjkanje takšnih analiz bi morali na NIJZ prevzeti odgovornost in ukrepati.
Kakšne analize bi bilo po vašem treba narediti?
Ključno je, da se opravijo analize o tem, koliko obolelih in umrlih zaradi covida-19 je bilo cepljenih in koliko ne. Ti podatki so ključni za ocenjevanje učinkovitosti in varnosti cepljenja. Pomembno je analizirati, kako cepljenje vpliva na različne skupine prebivalstva v Sloveniji. To vključuje spremljanje pojavnosti covida-19 med cepljenimi in necepljenimi posamezniki, resnost poteka bolezni, hospitalizacije in smrtnost. Prav tako bi morali izvajati podrobne analize stranskih učinkov cepljenja in jih redno posodabljati. Ne vemo, kakšen delež stranskih učinkov cepljenja ostaja neprijavljen, pa je to ključno za natančno oceno varnosti cepiv. Brez teh podatkov ni mogoče zagotoviti popolne transparentnosti in zaščite javnega zdravja. Na primer, akutni miokarditis in pljučna embolija sta lahko posledica težjega poteka bolezni, lahko pa tudi cepljenja. V letu 2021, ko je potekalo najbolj množično cepljenje proti covidu-19, je bilo v Sloveniji za kar 63 odstotkov več hospitalizacij zaradi akutnega miokarditisa in 36 odstotkov več zaradi pljučne embolije v primerjavi z letom 2020, ko še nismo imeli cepiv. Če bi se pokazalo, da je v skupini cepljenih manj teh in drugih zdravstvenih težav ter smrti kot v skupini necepljenih, bi to gotovo pomirilo nekatere skrbi v javnosti in dodatno podprlo potrebo po cepljenju kot učinkovitem preventivnem ukrepu. Nasprotno, če bi se izkazalo, da je v skupini cepljenih več obolenj in smrti, bi to bilo treba temeljito raziskati in ugotoviti, ali so te težave neposredno povezane s cepljenjem ali pa so posledica drugih dejavnikov.
Imamo ves potreben nabor podatkov, s katerimi bi lahko naredili tovrstne študije?
Seveda imamo. NIJZ upravlja obsežne zbirke podatkov o cepljenju, obolelosti in smrti, vendar strokovni direktor meni, da dodatne analize o zdravstvenem stanju cepljenih in necepljenih niso potrebne, saj mednarodne organizacije, kot so FDA, SZO in EMA, zagotavljajo, da cepljenje učinkovito varuje pred zdravstvenimi težavami, hospitalizacijo in smrtjo zaradi covida-19. Ta stališča temeljijo na obsežnih pregledih kliničnih študij in epidemioloških podatkov, ki podpirajo varnost in učinkovitost cepiv. Zaupanje v njihovo strokovnost temelji na njihovi dolgoletni tradiciji in priznanju v mednarodni znanstveni skupnosti. Vendar pa je treba opozoriti, da mednarodne študije temeljijo na podatkih, ki so pogosto agregirani na globalni ravni. Ti podatki morda ne zajemajo specifičnih nacionalnih in lokalnih razmer ter variacij, ki bi lahko vplivale na učinkovitost in varnost cepiv v določenih populacijah. Raziskave, ki jih izvaja NIJZ, bi morale biti neodvisne in pregledne, da bi se izognile morebitni pristranskosti. Čeprav mednarodne organizacije zagotavljajo, da so cepiva varna, ni nobenega razloga, da ne bi izvajali dodatnih, neodvisnih analiz, ki bi zagotovile, da so nacionalni podatki pravilno interpretirani. Če se izkaže, da so nekateri stranski učinki cepiv resni in ne dovolj preučeni, bi to lahko imelo velike posledice za zaupanje javnosti. Stalno poudarjam, da dolgoročno lahko nerazjasnitev teh vprašanj ogrozi javno zdravje, saj lahko zmanjša pripravljenost na cepljenje.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, 24. junij, 2024.
