V svoji novi knjigi Vuhan: kako je izbruh covida-19 na Kitajskem ušel izpod nadzora, je Yang pogledal v zakulisje dogajanja v obdobju pred uradnim priznanjem narave virusa in po njem. Zanimalo ga je, zakaj vlada ni reagirala tako hitro, kot bi lahko, in ustavila širjenja virusa, dokler je bilo to še mogoče.
Od Vuhana do covida-19
Virus, ki je zatresel temelje sveta, kot smo ga poznali, je začel svojo pot z imenom »virus Vuhan«, kot skrivnostni patogen iz mesta, ki ga je obiskalo le malo ljudi izven Kitajske. Sredi januarja 2020 je kitajski Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) objavil genom virusa v mednarodni zbirki podatkov. To je znanstvenikom vsega sveta omogočilo videti, da gre za koronavirus, tesno povezan s SARS – patogenom, ki je povzročil mini pandemije v letih 2002–2004. Dober teden po tem so Kitajci potrdili, da je virus zagotovo prenosljiv s človeka na človeka. Takrat so mu že rekli SARS-CoV-2. Še tri dni pozneje je kitajski predsednik Ši Džinping zaukazal karanteno Vuhana, in ta je pod strogo zaporo ostal kar 11 mesecev. A kaj, ko je bilo prepozno. Zdravniki so na novi virus namreč opozarjali že od konca decembra 2019 in vmes so obolele odkrivali že tudi na Tajskem, Japonskem in v Južni Koreji. Virus Vuhan je postal globalen.
Kaj je bil razlog, da pandemije niso uspeli preprečiti ravno Kitajci, ki so imeli že izkušnje s SARS-CoV-2, ob dejstvu, da je novi virus hitro identificiralo več različnih laboratorijev, in ki imajo prenovljen nacionalni sistem poročanja o boleznih prav zato, da jih ne bi kakšna nova bolezen ujela nepripravljene? Poleg tega se Vuhan ponaša z nekaterimi najboljšimi bolnišnicami na Kitajskem in virološkim inštitutom svetovnega ugleda.
Avtoritarna oblast – prestrašeni ljudje
Kot pravi Jang, je Kitajska začela z izjemno trdo roko, vendar je hitro zapravila svojo avtoritarno prednost. Prvi zdravniki, pojasnjuje, so se sprva bali poročati o svojih sumih, saj bi jih v Pekingu lahko obtožili strašenja javnosti. Uradniki na občinski ravni pa tudi niso želeli omadeževati slovesa Vuhana kot »zdravega mesta«, še posebej ker so malo pred tem dali zeleno luč za množično srečanje funkcionarjev pokrajinske komunistične partije. Direktor CDC je tako za izbruh izvedel iz družbenih medijev! Specializirana ekipa za odzivanje na nujne primere pa je v Vuhan prišla šele na silvestrovo. Do tu zgodba močna spominja na dogajanje v Černobilu, kjer tudi nihče ni hotel biti tisti, ki bo tvegal srd oblasti na višjih ravneh.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, 24. junij, 2024.
