Zmagala je prihodnost

Po podelitvi sem brenčala med gosti in kot pridna čebelica zbirala mnenja in vtise. So rekli, vsi po vrsti, da je bilo fino, zabavno, da jim je bilo všeč ... ampak najbolje je duha podelitve in izbire nove Slovenke leta zadela kolegica, ki je rekla, da ji je bilo všeč, »ker je zmagala prihodnost in ne preteklost«. In je bilo to, se mi zdi, tudi sporočilo in naročilo Niki Kovač: veliko še pričakujemo od tebe. Za Slovenko leta smo te izbrali tudi zaradi tistega, kar boš šele naredila. Sicer pa nič ne pritiskamo nate.

S srčnostjo prekosili sami sebe

Pred letošnjimi zimskimi OI v Pekingu, polnimi covidne negotovosti in zato na neki način najbolj pustimi igrami doslej, saj ni ne gledalcev ne druženja športnikov, Sloveniji na mednarodnih stavnicah nihče ni napovedoval veliko odličij. Dve, najbolj optimistični so rekli pet, ampak nobene zlate. In se, kot že velikokrat doslej pred velikimi tekmovanji, krepko ušteli. Razumske napovedi in računalniški algoritmi pač niso kos dejavniku srčnosti. Naši so si že v začetnih štirih dneh iger prigarali pet kolajn, od tega dve zlati, za povrh pa poskrbeli še za nekaj izjemno čustvenih trenutkov in morje solz. Tako sreče kot tudi razočaranja.

Kaj bomo sejali, če nastopi kriza?

Ker danes večina semenarn deluje pod okriljem multinacionalk, je dobro premisliti, ko se odpravimo kupovat semena. V skrbi za zdravo hrano namreč ni dovolj, da imamo lasten vrtiček. Če bodo na njem rasla s pesticidi tretirana ali gensko spremenjena semena, bomo sicer pridelali svojo zelenjavo, a bogve, ali bo zdrava. Ko v poplavi ponudbe premišljamo, kaj kupiti, je najbolje o tem vprašati prekaljene starejše vrtičkarice. Naše babice so vedele, kako se pridela zdrava zelenjava: iz domačih, avtohtonih semen, prilagojenih na naše podnebje in tla ter zato odpornih proti škodljivcem in boleznim. Semena so skrbno čuvale in si jih po potrebi izmenjavale s prijateljicami ter sosedami.

O Slovenki leta so povedali:

Pametnejša, hitrejša in cenejša

Predpogoj za dober zakon sta medsebojna ljubezen in spoštovanje, pa naj bo par poročen civilno, cerkveno ali pa če živi v zunajzakonski skupnosti. In čeprav naj bi bila družina naše zatočišče, nas nihče ne uči, kako naj sobivamo in čim uspešneje rešujemo spore, ki se občasno pojavijo v vsaki, še tako uspešni skupnosti. Razveze medtem postajajo čedalje pogostejše. K temu prispeva življenje samo; različnih družinskih stisk je iz dneva v dan več. Pričakovanj idilične zveze, ki je v resnici ni, pa tudi.

Slovenka leta 2021 je Nika Kovač

Danes smo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma na svečani prireditvi Slovenka leta izbrali tisto, ki je po mnenju bralcev revije Jana najbolj zaznamovala leto 2021. Slovenka leta je postala antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec.

Ljudje so večinoma dobri in prijazni

63-letni Bojan Jesenovec, po poklicu orodjar, oče štirih hčera, je človek z neizmerno energijo, ki je svoje življenje spremenil v prav posebno avanturo. Marsikaj je počel v življenju. Po poroki, bodočo ženo je spoznal na Triglavu, ga je zasvojilo kolesarstvo. Samo dvakrat do danes se je zgodilo, da ga ni bilo ob progi najprestižnejše kolesarke dirke na svetu Tour de France. Kadar ne navija, se v svoji hiši druži s popotniki in kolesarji. Je namreč član svetovne spletne skupnosti Warm Showers, preko katere popotniki na kolesih iščejo ali ponujajo brezplačna prenočišča. Pri njem je prespalo že več kot 200 ljudi iz več kot 20 držav, tudi romarjev.

Kar preselila bi se vanje!

Ogromno znanih in neznanih Slovenk se je že prepričalo o spretnosti Mance Maselj pri ličenju. A zna še marsikaj drugega. Dolga leta je kiparila – pod njenimi rokami so nastajali do podrobnosti dodelani kipi. Njeno ustvarjanje se je nadaljevalo pri opremljanju hiše na Krasu – restavrirala je staro pohištvo z bolšjakov in iz pozabljenih shramb, iz odpadnih pohištvenih kosov ustvarjala nove in tako oživljala kraški dom. V zadnjem letu pa se je lotila izdelovanja pohištva v miniaturnih sobah. Ljubezen še iz otroških let, pravi, ki se ji ne more upreti.

Dež po naročilu

Začenjajo se zimske olimpijske igre. In medtem ko postaja naša Zlata lisica vsako leto bolj zelena zaradi pomanjkanja snega, Kitajci nimajo teh težav, saj znajo narediti sneg in dež po naročilu.

Hoteli Orban

Istvan Tiborcz je ime, ki vam verjetno ne pomeni veliko. Gre za madžarskega poslovneža, ki se ukvarja z velikimi nepremičninskimi projekti, gradbenimi posli in bančništvom. Najraje ima hotele. Čeprav šteje komaj 34 let, je vreden več deset milijonov evrov. V življenju ima veliko srečo, saj običajno zmaguje na razpisih za javna naročila in evropski denar. Zagotovo tudi zato, pravijo v Budimpešti, ker je Istvan Tiborcz soprog Rahel Orban, najstarejše hčere predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana.

Divji prašiči pustošijo po Krasu

Ni se težko prepričati, kakšno škodo na Krasu povzročajo tropi sestradanih divjih prašičev. Na travnikih dobesedno preorjejo rušo in pojedo travne korenine, vrtov ne zaščiti niti ograja niti električni pastir. Škoda je velika, rešitve pa vsaj za zdaj še niso našli. Čeprav se domačini s težavo, ki se ves čas stopnjuje, srečujejo že vsaj deset let.

Amanda

»Ninna, A. se je nekaj zgodilo,« me je obvestila prostovoljka. Slutnja, da je prišlo do nečesa temačnega, težkega, se mi je zarezala v kosti. Tisti občutek, ko preprosto veš, da nekaj ni prav – in upaš, da se motiš.

Kdo bo skrbel za naše?

V Avstriji je celodnevna oskrba starostnikov na njihovem domu skoraj v celoti odvisna od delavk iz sosednjih držav. Po podatkih izpred treh let je pri naših severnih sosedih 65.000 celodnevnih negovalk, ki praviloma vse prihajajo iz vzhodnoevropskih držav. Tudi slovenske upokojenke si nizke pokojnine krpajo z delom čez mejo.

Bog je najprej sebi belo haljo ustvaril

Na družbenih omrežjih kroži šala – ali pa morda izsek iz resničnega pogovora, kdo bi vedel: Šef, primanjkuje nam medicinskih sester, kaj bomo? Dvignimo plače zdravnikom, odvrne šef. Takle mamo.

Kriva si za vse!

Med pandemijo se je poslabšalo marsikaj, med drugim se je povečalo nasilje nad ženskami. V mnogih državah se je število prijav nasilja v družini povečalo že med prvo karanteno, ponekod za skoraj polovico! Nasilje nad ženskami med pandemijo je dobilo ime »senčna pandemija« (shadow pandemic) in razsaja tudi pri nas.

Ali znate odgovoriti, kdo je zaslužil preveč?

»Kadar govorimo o podražitvah hrane, si velikokrat ne želimo naliti čistega vina. Prave resnice ne povedo ne trgovci, ne proizvajalci, ne ekonomisti, ne šefi zbornice in niti agrarni ekonomisti,« pravi Irena Rotar, aktivistka za samooskrbo. Ali znate oceniti, kdo je tukaj nepošten: kmet, proizvajalec, grosist ali trgovec?

Igra z živci se začenja

Le še nekaj dni nas loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Pekingu. Igre so zgodovinske, saj je kitajska prestolnica sploh prvo prizorišče, ki je poleg zimskih gostilo tudi poletne igre (2008). Žal bodo ostale zapisane v zgodovino tudi kot igre, organizirane v času covida, kar pomeni, sploh ker na Kitajskem te stvari jemljejo izjemno resno, zelo stroge zaščitne ukrepe: nobenega druženja športnikov med seboj, tekme brez gledalcev, prepoved vsakršnih stikov olimpijcev z domačini … Ti, kot piše v natančno razdelanih pravilih, udeležencem olimpijskih iger ne smejo pomagati niti v primeru prometne nesreče. Ostane pri vsem tem sploh še kaj prostora za dobri stari olimpijski duh?

Kranjska Sibirija

Rateče so, kot pravijo domačini, vas, ki ji ni enake. To je ena najlepših, najbolj mrzlih, sončnih in pristnih alpskih vasi s prečudovito gorsko okolico. Življenje se tam pod veličastnimi zasneženimi vršaci Julijskih Alp in Karavank, na skrajnem severozahodnem delu Slovenije, odvija drugače. Tudi letos jim vsakdan v hišah z lesenimi ganki, ki jih nad vhodom krasijo domača imena domačij, kroji mrzla zima z izjemno debelo snežno odejo. To zimo je v Ratečah, v kranjski Sibiriji, kot jim rečejo, zapadlo že okoli dva metra snega! Gostoljubni Ratečani so nekaterim znani le po smučarskih skokih in poletih v Planici, čeprav je njihova vas bogata tako kulturno kot etnološko. Ponaša se z zanimivimi običaji, značilnim narečjem, najdbo Rateškega rokopisa in, še zdaleč ne nazadnje, okusnimi rateškimi krapi.

Balada o padlem mostu

Ni nagradna igra, ampak vseeno poskusite uganiti avtorja tega citata: »Njim se gre samo za stolice, samo za lepe limuzine, za dobro življenje. Njim se ne gre, dragi Slovenci, za narod. Celo življenje bi rad bil na vladi.« Letos bo minilo trideset let od njegove smrti, pa je Ivan Kramberger – ja, on je to rekel – še vedno aktualen. Kot zgodba o ljudskem junaku. Kot politična srhljivka o nikoli povsem pojasnjenem umoru. In, to šele zdaj odkrivamo, kot prerok. Jasnovidno je napovedal: »Tako hudo, kot bo slovenskemu narodu zdaj šlo, mu nikoli ni šlo, toliko revežev, kot ji bo zdaj, jih nikoli ni bilo, in toliko bogatašev, kot jih bo zdaj, jih nikoli ni bilo.«

Medvedje letos ne spijo

Pred dobrim tednom je mnoge pretresel napad medvedke na lovca v gozdu na Postojnskem. Razjarjena samica z dvema mladičema ga je precej hudo poškodovala. Peter Krma z Zavoda za gozdove Slovenije – Območne enote Postojna pravi, da število rjavih medvedov v zadnjih letih v Sloveniji hitro narašča, s tem pa se tudi sredi zime povečuje možnost srečanja z njimi, saj vse milejših zim ne prespijo. Razširjajo se tudi na območja, kjer jih doslej sploh ni bilo. Mag. Darko Veternik, vodja lovišča s posebnim namenom Kozorog Kamnik, pritrjuje, da medvede vse pogosteje srečujejo tudi na območjih zelo pogoste rekreacije v Kamniško-Savinjskih Alpah. Kako se podati v gozdove in kaj upoštevati, da bo nevarnost za tak napad čim manjša?

Na smrt otroka nisi nikoli pripravljen

Kot je zapisala ravnateljica logaške osnovne šole, najbrž nikoli ne bomo izvedeli, zakaj se je deklica odločila končati svoje življenje. Na šoli so z otroki in starši iskreno spregovorili ter jim povedali, da so jim na voljo. Vodstvo šole iz sočutja do strtih staršev umrle deklice ne komentira dogajanja, povedo le, da so v šoku in da jih čaka ogromno dela. »Na kaj takega nisi nikoli pripravljen.« Kaj se dogaja v naši sredi, da nekateri otroci ne zmorejo več? Kljub temu da psihologi, zdravniki, psihiatri opozarjajo, da je mned mladimi vse več stisk in da bo treba odločno ukrepati, odločevalci ne reagirajo dovolj. Občutek imamo, kot da z vseh strani tulijo o problemu, ki bo treščil v nas, pa kriki izzvenijo v prazno.

Zdaj je čas za uravnovešene politike

Zadnje dni nas bolj kot pandemija zanimajo napetosti med Rusko federacijo in Ukrajino, orožje in vojaštvo kopičijo na eni in na drugi strani, namesto raket pa za zdaj švigajo le razdiralne besede nekaterih najpomembnejših politikov na svetu. Ne vseh. Smo res na pragu tretje svetovne vojne? Ljudi je strah, panika in malodušje pa še nikoli nista prinesla nič dobrega. Zdaj je res zadnji čas, da se spametujemo in poučimo, kaj se v svetu zares dogaja; če bi malo več poslušali stroko in precej manj tiste politike, ki slovijo po neuravnovešenosti, bi bili precej bolj optimistični. Vojne ne bo, razen morda manjših spopadov ob meji, pravijo resni analitiki, resni politiki pa se trudijo razmere umiriti.

S konopljo nad covid?

Glede na študijo, ki so jo ta teden objavili raziskovalci, povezani z Oregon State University v ZDA, lahko spojine v konoplji preprečijo okužbo z virusom, ki povzroča covid-19, tako da blokirajo njegov vstop v celice. To bi lahko odprlo nove poti za preprečevanje in zdravljenje bolezni.

Izjemno, a tudi srhljivo

Američan David Bennett bo v zgodovino zapisan kot prvi človek, ki so mu kirurgi močno pešajoče srce zamenjali s prašičjim. Preživel je nekajurno operacijo, telo prašičjega organa ni zavrnilo, bolnik se je kmalu po posegu zbudil in samostojno zadihal, srce je utripalo normalno.

Politiki, roke stran od splava!

Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje je radijsko oddajo z naslovom Pravica do abortusa, v kateri so sodelovale Tanja Rener in Metka Mencin, soavtorici monografije Pravica do abortusa, ter ginekologinja Mateja Kožuh Novak, označil kot »izrazito enostranski prikaz izjemno pereče tematike. Ker gre za propagandno oddajo oziroma plačano oddajo, so očitno namensko iz pogovora izključili katerega koli vidnega predstavnika Gibanja za življenje kot najbolj znane organizacije v Sloveniji, ki brani življenja tudi nerojenih otrok.« Natašo Pirc Musar, Marto Kos in Matejo Kožuh Novak, ki je v oddaji sodelovala, smo prosili za komentar tega nezaslišanega poseganja v uredniško avtonomijo in napada na pravice žensk.