Evropa se spopada z energetsko krizo brez primere. Plina iz Rusije, ki je ključen za ogrevanje, industrijo in elektriko, je letos za več kot 80 odstotkov manj. Veleprodajne cene elektrike in plina so se od začetka leta 2021 zato dvignile tudi za 15-krat, kar je prineslo inflacijo, kakršne nismo vajeni že od slabših časov v bivši državi. Čedalje višje cene tepejo po žepih tako gospodinjstva kot podjetja in marsikatera nogavica s prihranki je izpraznjena. Vlade po vsej EU namenjajo milijarde za pomoč prebivalcem. Kako darežljive so pri tem?
V številnih družinah plače izhlapijo sproti, saj inflacija draži vse, od hrane do toaletnega papirja. Višajo se cene komunalnih stroškov, najemnin, goriva, storitev …, praktično ni več cene, ki ne bi bila opazno višja. EU in vlade članic so se na draginjo odzvale z raznovrstnimi ukrepi. Mednje spadajo omejitve maloprodajnih cen, regulirane tarife, pomoč podjetjem, ki porabljajo veliko energije, in podpora energetskim podjetjem, vključno celo z nacionalizacijo. Drugi razred ukrepov si prizadeva stabilizirati in znižati veleprodajne cene ter zagotoviti energetsko varnost. Navadnega človeka pa najbolj zanima, kako bo država pomagala prebroditi krizo družinam in posameznikom. K nekaterim rešitvam so se članice zavezale že na ravni EU. Cena plina je, denimo, omejena, če tri dni zapored preseže 180 evrov na megavatno uro. Pobira se »solidarnostna dajatev« – davek na nepričakovane dobičke, ki so jih zaradi krize v odnosu do Rusije ustvarila podjetja, ki služijo na račun nafte, plina, premoga in rafinerije. Elektroenergetskim podjetjem, ki proizvajajo vetrno, sončno in jedrsko energijo, so omejili prihodke. Ti so namreč narasli, ko se je podražil plin. V EU smo se zavezali tudi k obveznemu zmanjšanju porabe električne energije v konicah za pet odstotkov do marca 2023 ter k prostovoljnemu zmanjšanju skupne porabe električne energije za deset odstotkov. Kako pa države Evropske unije pomagajo navadnemu državljanu?
Avstrija: izvolite 500 evrov
Pri naših severnih sosedih so se najprej odločili za 80-odstotno znižanje cen zemeljskega plina in električne energije do sredine leta 2023 ter višje subvencije za prevoz zaposlenih. Gospodinjstvom so podelili že več paketov pomoči. V prvem so skoraj vsem gospodinjstvom razdelili 150 evrov nadomestila za stroške energije in še enkrat toliko za tiste v stiski. Mejo, do katere so bonusi zaposlenih neobdavčeni, so dvignili na 3.000 evrov. V enem od paketov pomoči so ljudje prejeli inflacijski bonus v vrednosti 500 evrov. Lani septembra so uvedli omejitev cene električne energije, ki je za zasebna gospodinjstva omejena na deset centov. Tudi nadomestilo tržne cene, ki presega fiksno ceno, bo omejeno na 40 centov za kWh. Uvedli so tudi zgornjo mejo dobička za dobavitelje nafte, plina in elektrike.
Nemčija: vaš račun je plačan!
Oktobra je nemški parlament potrdil paket tako imenovanega »obrambnega ščita« v vrednosti 200 milijard evrov. Med drugim bodo z njim plačali decembrski mesečni račun za plin za vsa gospodinjstva ter mala in srednja podjetja. Že septembra in oktobra pa so vsi prejeli 300 evrov za plačilo energentov, tisti z nizkimi prejemki pa še dodatno pomoč. Omejili so cene plina in elektrike za gospodinjstva in nekatera podjetja ter subvencionirali vozovnice za javni prevoz. Tudi v Nemčiji bodo pobirali davek na presežne dobičke energetskih podjetij, poleg tega so omejili osvetlitev zgradb, spomenikov in oglaševalskih panojev, ogrevanje javnih zgradb omejili na največ 19 stopinj in izklopili toplo vodo za umivanje rok v javnih zgradbah.
Francija: dodatno plačilo za delo od doma
Prvo, kar je naredila Francija, je bila odločba, s katero je državnemu ponudniku elektrike omejila podražitev na štiri odstotke, plin pa naj bi se lahko podražil za največ 15 odstotkov. 5,8 milijona gospodinjstev je prejelo energetske bone v višini sto evrov. Velik poudarek dajejo tudi zmanjšanju porabe energije za deset odstotkov. Med drugim so se tega lotili tako, da omejijo hitrost na žičnicah, manj umetno zasnežujejo in javnim uslužbencem izplačajo dodatnih 2,88 evra na dan za delo od doma.
Španija: prepolovljeni računi za plin
Španija je znižala DDV na energijo ter uvedla zgornjo mejo cen za plin, namerava tudi prepoloviti račune za plin za 40 odstotkov odjemalcev. Tisti, ki zaslužijo manj kot 14.000 evrov na leto in še ne prejemajo nadomestil, pa so prejeli enkratno pomoč v višini 200 evrov. Poleg tega varčujejo z energijo tudi s tem, da so omejili delovanje klimatskih naprav v javnih ustanovah in trgovinah poleti ter ogrevanje stavb pozimi. Vrata v trgovine morajo biti po novem zaprta, luči pa po 22. uri ugasnjene. Poleg od energetskih podjetij bodo davek na presežni dobiček pobirali tudi od bank.
Poljska: zbogom, DDV na hrano
Poljska je napovedala paket pomoči za gospodinjstva v višini pet milijard evrov. Med drugim so zamrznili cene energije za leto 2023, odpravili DDV na hrano, plin in gnojila ter ga znižali za bencin, dizel in energijo. Gospodinjstva, ki bodo v letos v primerjavi z lanskim letom zmanjšala porabo električne energije za deset odstotkov, bodo nagrajena z dodatnim popustom.
Italija: oproščeni omrežnine
Italija je ena od držav, ki naj bi za ukrepe proti draginji namenile največji del svojega BDP. Letos je več kot 21 milijard evrov proračuna namenjenih gospodinjstvom in podjetjem, ki trpijo zaradi visokih cen energije. Med drugim bodo oproščeni plačevanja cen omrežnine, tisti z najnižjimi dohodki pa bodo prejeli denarno pomoč.
Norveška: subvencije za rastlinjake
Norveška je določila najvišjo ceno, ki naj bi jo za energijo gospodinjstva plačala sama. Če bo račun višji, ga bo 90 odstotkov krila država. Drugi ukrepi v shemi pomoči vključujejo povečan stanovanjski dodatek, subvencije za kmetijstvo in rastlinjake, subvencije prostovoljnim organizacijam in povečano podporo študentom.
Nizozemska: energetski dodatek 1.300 evrov
Cene elektrike in plina za gospodinjstva so na Nizozemskem omejili na raven z začetka prejšnjega leta. Vlada je vsem gospodinjstvom primaknila 190 evrov pri računih za energijo v novembru in decembru, tistim z nižjimi dohodki pa je pripadel enkratni energetski dodatek v višini 1.300 evrov. Znižali so tudi DDV na energijo ter davek na bencin in dizel. Poleg tega je nizozemska vlada uvedla višjo minimalno plačo, nižjo dohodnino ter višji otroški dodatek, študentske štipendije in davčne olajšave.
Kaj pa pri nas?
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 31. 01. 2023.
