Trenutno najbolj primanjkuje antibiotikov za otroke, antipiretikov (zdravila proti vročini) za otroke in odrasle, antirevmatikov (zdravila proti vnetjem in bolečinam), imunomodulatorjev (zdravila proti luskavičnemu artritisu in revmatoidnemu artritisu) ter nekaterih antiepileptikov (zdravila proti epilepsiji).
Če zdravila ni
»Pri zdravilih na recept lahko farmacevt bolniku izda drugo zdravilo z enakimi sestavinami, a pod drugim imenom, če gre za skupino medsebojno zamenljivih zdravil. To stori brez posveta z zdravnikom. Če pa medsebojno zamenljivo zdravilo ne obstaja, lahko v določenih primerih farmacevt pokliče bolnikovega zdravnika in poskuša z njim poiskati rešitev za drugo farmacevtsko obliko ali drugo zdravilo, ki je na zalogi ter je po mnenju zdravnika primerno,« pojasni prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farmacije, s fakultete za farmacijo v Ljubljani. »Če ga farmacevt po telefonu ne dobi, kar se pogosto dogaja, mora bolnik ponovno k zdravniku, da mu predpiše nov recept.«
Dobro je vedeti, da kdor je zdravstveno zavarovan pri nas, pa gre po zdravilo na recept v tujino, ker ga v naši državi ni, zamenjave zanj pa tudi ne, ga tam seveda plača. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mu bo povrnil kupnino. Lani so bolniki vložili le malo več kot 450 vlog za povrnitev stroškov nakupa zdravil v tujini.
Občasno pomanjkanje
Prof. dr. Borut Štrukelj ugotavlja, da nekaterih zdravil v naših lekarnah ni, ker na trgu z zdravili ni dovolj kemikalij, ki so nujne za proizvodnjo. Predvsem primanjkuje tistih spojin, ki so osnova za nadaljnjo sintezo zdravilnih učinkovin. »Prav trenutne vojne razmere v Rusiji in Ukrajini znatno vplivajo na sintezo in dobavo osnovnih spojin, ki jih nato farmacevtska industrija v Indiji, na Kitajskem, v Pakistanu in Vietnamu uporablja za pripravo zdravilnih učinkovin. Te nato farmacevtske tovarne po vsem svetu uvozijo iz omenjenih držav in vgradijo v svoja končna zdravila.«
Pomanjkanje surovin za zdravila primerja s pomanjkanjem čipov, ki hromijo avtomobilsko industrijo. Podobne težave ima vsa Evropska unija, pravijo tudi na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter v Lekarnah Ljubljane.
Prof. dr. Štrukelj spomni, da je pred časom v naši državi primanjkovalo otroških zdravil s paracetamolom, ki znižuje temperaturo in lajša bolečine. Razlog za to je bilo zaprtje laboratorija pri enem glavnih indijskih proizvajalcev. V njem je namreč inšpekcijska služba zaznala nečistočo, ki je končno zdravilo ne sme vsebovati. To je povzročilo težavo v četrtini sveta, tudi v Krki in Leku. »Občasno je primanjkovalo tudi aspirina. Vzrok za to je bila ničelna toleranca do covida na Kitajskem. V njihovih pristaniščih je namreč čakalo na tisoče ton acetilsalicinske kisline, učinkovine, ki jo vsebuje aspirin, a zaradi množične karantene ni bilo nikogar, ki bi jo natovoril na ladje in odpeljal po svetu.« Poseben tip antibiotikov (ciklosporine) za četrtino sveta pa so proizvajali v Ukrajini, tam so popolnoma prekinili to proizvodnjo in se preusmerili v vojaško industrijo.
V Lekarniški zbornici Slovenije ocenjujejo, da bo Evropa potrebovala kar nekaj časa, da se bo trg zdravil stabiliziral in bodo na voljo vsa običajna zdravila. »Če bi hotela postati bolj neodvisna od azijskega trga, bi morala začeti sama proizvajati zdravilne sestavine za zdravila.» Ob tem prof. dr. Štrukelj omeni Krko, ki v zmernih količinah že sintetizira številne zdravilne učinkovine in bo pri dobavah manj trpela kot druga podjetja.
Cene bi lahko poskočile
Prof. dr. Štrukelj še posvari, da bi se zdravila lahko v prihodnjih mesecih podražila za vsaj toliko kot energenti. Medtem na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke pojasnjujejo, da Slovenija za določanje cen zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev, uporablja t. i. sistem referenčnih cen. To pomeni, da se zdravilom cena določa s preračuni iz veljavnih cen v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Cene v povprečju v zadnjem času rahlo upadajo, a kmalu bi se lahko zgodil preobrat, saj že zaznavajo poviševanje cen učinkovin in transporta.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 07. 02. 2023.
