Preden se nasmejete tako inteligentni izjavi, pomislite, koliko ljudi se zares zaveda, da je v ozadju domala vse naše hrane seme, iz katerega je zrasla. Tudi zrezka ne bi bilo brez koruze, soje, ječmena, lucerne ... To vse zraste iz semena.
Semenski odvisniki
V Sloveniji pridelamo manj kot 20 odstotkov semen za svoje potrebe, ekoloških pa nimamo niti za odstotek povpraševanja. Dejansko je celotno naše ekološko kmetijstvo odvisno od uvoza semenskega materiala. Dolga leta ni bilo videti, da bi to koga skrbelo. Še lani so strokovnjaki na predsedničinem forumu o prehranski varnosti na vprašanje direktorice inštituta Ekosemena, kako bomo zagotovili domača semena, zatrjevali, da ni razloga za skrb, ker so semena blago kot vse drugo, Slovenija pa je del skupnega trga, zato bo tudi za nas poskrbljeno.
Mar res? Ekoci, samooskrbni.net, inštitut Ekosemena in številne druge nevladne organizacije že leta opozarjajo, da »skupni trg« stoji na majavih nogah. Že covid je dodobra zamajal trgovske oskrbovalne poti. Sledile so Ukrajina in bližnjevzhodne težave s transportom. Da so s semeni že sedaj vse večje težave, svarijo tudi uporabniki. V anketi, ki jo je izvedlo društvo samooskrbni.net, skoraj 60 odstotkov vprašanih navaja, da so lani imeli težave z več kot 30 odstotki kupljenih semen. Ta niso kalila, iz semena je zraslo nekaj povsem drugega kot to, kar bi moralo, pridelek je bil degeneriran ... Tudi ponudba sort se je v tem letu precej skrčila.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 52, 24. december 2024.
