Človek s svojim delovanjem, torej gnojenjem, najpogosteje vpliva na založenost tal s hranili, tudi na pH in strukturo tal, ter s kolobarjem tudi na raznolikost mikro- in makroorganizmov v tleh. Analiza zemlje vsakih nekaj let tudi na vrtu pove, kako, koliko in s čim gnojiti. Brez nje skoraj vsi na vrtu z gnojenjem pretiravajo.
Analiza tal nam pove, koliko je v zemlji rastlinam dostopnih hranil
Govorim seveda o analizi količine rastlinam dostopnih hranil v tleh. Šele taka analiza pove, kako in koliko lahko gnojimo. Tako kakor vsa živa bitja pa so rastline lahko zdrave le, če so pravilno (ne preveč, ne premalo) prehranjene. Pri nas analize izvajajo nekateri kmetijsko-gozdarski zavodi, tudi KGZS Zavod Maribor in Ptuj. Za pravilen rezultat analize zemlje je najpomembnejše, da znamo vzeti vzorec zemlje. To pomeni enakomerno po izbrani površini in v pravilni globini. Za to je najprimernejša sonda. Vedeti morate, da je na 100 m2 zemlje v globini 20 cm, kolikor je obdelujemo in imamo največjo maso korenin, 30 ton zemlje. Mi pa v laboratorij prinesemo slab kilogram. Zato mora biti vzet vzorec po celem vrtu, z vseh gredic. Vzorec, odvzet z lopato samo na enem mestu, ni pravilen in da napačen rezultat. Posamezne vzorce z vrta nato v vedru dobro premešamo, damo v vrečico, označimo in odnesemo v najbližji laboratorij.
Kaj pomenijo številke v rezultatih analize
Ko dobimo rezultate analize, običajno ne vemo, kaj pomenijo. V zvezi s tem imam res veliko klicev.
Reakcija tal – vrednost pH nam pove, ali imamo opravka s kislo, nevtralno ali bazično (alkalno) reakcijo tal. Mnogi pH-reakciji tal sploh ne posvečajo pozornosti, saj ne vidijo neposrednih težav, ki jih povzroča napačen pH tal. V ekološkem kmetovanju pa je osnovna zahteva, da se rastline dobro počutijo. Prenizka ali previsoka pH-reakcija tal povzroča, da rastlinske korenine selektivno sprejemajo posamezna hranila. Na sprejem nekaterih hranil pH manj vpliva kakor na sprejem drugih. Vrednost pH tal vpliva tudi na to, katere mikroorganizme imamo v tleh, s tem pa spet na to, kako se rastline počutijo in kako jim mikroorganizmi pomagajo. Je izredno pomemben in nanj moramo paziti. Za pridelovanje rastlin je zaželeno območje okoli 6,5 pH. Na srečo je na površinah, kjer se redno uporabljajo organska gnojila, kot sta gnoj in kompost, običajno pH primeren, tla postajajo celo preveč alkalna. Žal pa tudi taka tla niso idealna za rast in razvoj rastlin. Prenizek pH popravljamo z apnenjem. Previsok pH je težje popravljati. Vsaj ob sajenju plodovk in krompirja se v tla zadela nekaj kisle šote (5–8 l/m2), vendar je to samo gašenje požara, če analiza pokaže, da je pH višji od 7.
Mah ni kazalnik kislosti tal
Mnogi menijo, da je prisotnost mahu kazalnik kislosti tal. To mnenje je povsem napačno. Najpogosteje se pojavi v zbiti in vlažni zemlji. Torej je prej kazalnik slabe strukture tal. Tla, ki jih nekaj let obdeluje človek, so namreč že močno spremenjena in naravni kazalniki niso več zanesljivi. Zato je ukrepanje na zgoraj naštete načine smiselno samo, če analiza potrdi naše sume.
Nikoli ne uporabljajte gnojil, sredstev, ki vplivajo na pH tal (apnenec, kalcit … ), razen če vam analiza tal pokaže, da je pH resnično nizek oziroma so tla kisla.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 12. november 2024.
