O krompirjevi ali paradižnikovi plesni, ki je izrazita posledica takega vremena, smo že govorili. Vendar se letos, sicer v nekoliko manjši meri, pa vendarle, pojavlja tudi pepelovka. Prav v rastlinjakih zdaj pričakujem z njo veliko težav. Napada v bistvu vse rastline, v takih letih, kakršno je letošnje, bo težava tudi na motovilcu. Zato je dobro biti nanjo pozoren že prej.
Ta glivica sodi sicer med tiste, ki so občutljivejše, a v času, ko druge nimajo možnosti, nam lahko uniči pridelek tako motovilca kot bučnic, zelo pogosta je tudi na radiču in peteršilju.
Zdaj prihaja čas, ko je lahko ponovno nevarna, saj doslej zaradi močnejših plesnivk ni imela možnosti.
Posebej pozorni bodite v rastlinjakih
Pepelasto plesen opazimo najprej z izrazitimi belimi krogi na zelenih listih, običajno so to starejši listi. Takrat je ukrepanje še možno in učinkovito. Ko pa se razširi in kot moka prekrije cele liste, je prepozno. Zato je treba občutljive rastline pregledati tako rekoč vsak dan.
Za pepelasto plesen je najobčutljivejši verjetno radič. Letnim sortam radiča, kot sta palla rossa, pan di zucchero (štrucar, sladkorni radič), listov ne režemo. Vedno pustimo vse, saj bodo le tako nastale dovolj velike glave. Listi so namreč tovarna hrane, brez hrane pa ni veliko novih listov in tudi ne glav. Prezimne sorte radičev, kot so tržaški solatnik, verona, solkanski, nimajo teh težav, saj bodo rozete šele spomladi. Njim lahko obolele, napadene liste porežemo. Šele potem posevek tudi zavarujemo.
Pri motovilcu morate biti posebej previdni, v rastlinjakih ga morate res redno opazovati. V teh dneh je nevarnost napada pepelovke zelo visoka. Zato predlagam, da motovilec kar preventivno poškropite z enim izmed ekoloških pripravkov.
Tudi peteršilj je ob začetku napada najbolje kar porezati in zamrzniti ali posušiti. Šele po rezanju uporabimo priporočene pripravke.
Bučevke imajo letos veliko težav, sedaj je na vrsti pepelasta plesen. Mnogi se borijo proti njej po vzoru paradižnika, z rezanjem listov. Pri bučevkah to ni prav učinkovito. Bolje je, tako kakor pri radiču, rastline, ki so še zdrave in še rodijo, pred napadom plesni varovati s pripravki, ki jih bomo predstavili malo pozneje. Nato pa jih samo krepiti z letos že neštetokrat omenjenimi biostimulansi, algami, aminokislinami in rastlinskimi izvlečki, dokler še rodijo.
Katere pripravke uporabljamo v boju s pepelasto plesnijo
Izmed domačih pripravkov učinkujejo na pepelaste plesni dobri pripravki iz njivske preslice, tudi pripravki iz žajblja, kamilice ali sode bikarbone. Pripravek iz njivske preslice seveda lahko kupimo tudi v trgovini. Če se odločite za presličinega, svetujem njegovo uporabo vsaj enkrat tedensko.
Če je kdo prihranil liste in obolele stroke česna ali čebule, tudi iz njih se da narediti pripravek proti pepelastim plesnim. Koprive in kamilice učinkujejo samo na liste, ki postanejo čvrstejši in se na njih glivica ne more razmnoževati. Zato so le preventivna možnost, ki pa, se bojim, letos ne bo zadostovala. V trgovinah lahko kupite žveplena listna gnojila in pripravke. Znano je, da žveplo na pepelaste plesni učinkuje odlično, žal pa sodi med alergene in ga ne morejo uporabljati prav vsi.
Opozarjam še enkrat, domači pripravki učinkujejo bolj preventivno kakor zdravilno, zato jih je bolje uporabiti prej. Še dva naravna pripravka, ki nimata negativnega vpliva na nas, živali in koristne organizme, preprečujeta pa razvoj pepelaste plesni, imamo. Prav tako oba učinkujeta samo, preden plesen popolnoma prekrije liste, na začetku napada. Eden izmed njiju je glivica Ampelomycesquisqualis (AQ-10), ki prekrije list in ne dovoljuje pepelasti plesni razvoja. Uporabimo jo z veliko količino vode in vedno pozno zvečer, ko sonca ni več in je na listih že nekaj vlage. Drugi pa je pripravek na osnovi kalijevega hidrogen karbonata (Vitisan), posebne kamnine. Za sabo sicer pušča bele madeže, ki pa jih voda odstrani. Učinkuje dokaj dobro, tudi zdravilno, ko se glivica že pojavi. Vendar bodite previdni, posebej v rastlinjakih, kjer je lahko še vroče. Temperatura mora pasti pod 25 oC in s pripravkom škropimo res po navodilih. Po nasadu gremo s počasnim, a enakomernim korakom in ne nanašamo pripravka na obolele rastline bolj, na manj obolele pa manj.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 38, 19. september, 2023.
