Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Daleč od ponorelega sveta: Rakov Škocjan


Lara Jelen
12. 5. 2023, 09.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Marjan Žiberna je v knjigi med 60 manj obiskanih turističnih biserov Slovenije uvrstil Rakov Škocjan.

rakov-škocjan
Shutterstock
Rakov Škocjan

»Če bi radi videli, kako igriva je lahko narava, je Rakov Škocjan pravi kraj za to. Včasih si namreč privošči malce gradbeniškega dela, med katerim postavi kakšen most. Ker je njen način gradnje drugačen od človekovega, najprej kaj zgradi, nato pa poruši. Če slednjega ne opravi v celoti, so ruševine lahko osupljivo lepe. Tako je tudi glede Rakovega Škocjana, z gozdom bogato poraščene doline med Cerknico in Postojno,« v knjigi Daleč od ponorelega sveta (založba Mladinska knjiga) piše Marjan Žiberna.

rakov-škocjan
Shutterstock
Rakov Škocjan je med Postojno in Cerknico, nekaj kilometrov vzhodno od primorske avtoceste.

 »Tu so bili naravni procesi še posebno ustvarjalni in so napravili kar dva mostova, Veliki in Mali naravni most. Tudi kar zadeva druge lepote doline, ni bila narava nič manj radodarna,« pravi in dodaja, da je najprimernejši čas za obiskod pomladi, ko tukajšnji gozdovi bujno ozelenijo, do pozne jeseni, če le ni preveč deževna.

»V poletnem času, ko je marsikje drugje zagatno vroče, so temperature v senci dreves, zlasti mogočnih hrastov, ki rastejo ob cesti skozi dolino, veliko prijetnejše. Pozimi je obiskovalcev malo in na račun pridejo ljubitelji samote. Po daljšem deževju tu voda bruha iz številnih kraških izvirov.«

rakov-škocjan
Shutterstock
Rakov Škocjan je med Postojno in Cerknico, nekaj kilometrov vzhodno od primorske avtoceste.

Nastanek mostov

»Globoko v pradavnini je bil tu podzemni kanal, po katerem je tekla voda. Ker je deževnica raztapljala apnenec v njegovem stropu, se je ta sčasoma pod lastno težo zrušil. Tako je nastala soteska, kjer je voda počasi raztopila še kamenje, ki se je sesedlo ob zrušitvi. A na dveh mestih je strop nekdanjega rova ostal nepoškodovan ‒ to sta danes naravna mostova.

Čez Veliki naravni most, ki se pne 37 metrov visoko, je speljana makadamska avtomobilska cesta, ki vodi naprej skozi dolino. Nad mostom je tik ob cesti razgledišče, od koder se lahko peš napotite pod most. Če le ni preveč vode, pridete pod njim brez težav na drugo stran. Prav tako se lahko sprehodite pod nekaj kilometrov oddaljenim Malim naravnim mostom, ki je, še pet metrov višji od Velikega mostu. Cesta je speljana le malo stran od njega.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 09. 5. 2023.

Jana 19.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.