Shutterstock

Narava se bo vsak hip prebudila, a še je čas za načrtovanje vrta in premislek o rastlinah, ki jih bomo posejali ali posadili na njem. Ljuba Južnič, ki je na Biotehnični fakulteti v Ljubljani diplomirala iz sadjarsko-vrtnarske smeri, nam je pojasnila, kako lahko ob domači hiši načrtujemo in zasnujemo pravi slovenski »gartlc« s starimi rožami slovenskih vrtov, ki bodo rasle v dobrem sosedstvu z zelenjavo in zelišči.

»Ob besedi »gartlc« se v našem spominu izriše cvetno dehteč vonj iz zelenjavno-zeliščnega in cvetličnega vrta za ograjo. Izza te kimajo bahavi cvetovi visokih dalij, sončnic ali rumenega omana, modri ostrožniki. Zadišijo rožnati cvetovi stare vrtnice, ki je bila stalnica pri vsaki slovenski hiši. V vrtu ne smejo manjkati varuhinje vrta, kot so kapucinka, ognjič in žametnice, za ograjo pa navadni bezeg. Ti so v pomoč drugim gojenim rastlinam, poskrbijo za njihovo zdravje in jih varujejo pred nezaželenimi insekti ali boleznimi,« pojasnjuje Ljuba Južnič, diplomantka Biotehnične fakultete v Ljubljani, sadjarsko-vrtnarske smeri, ki išče nove načine dela z zemljo in rastlinami. Zase pravi, da je raziskovalka novih neraziskanih, fizičnim očem nevidnih področij življenja, njen navdih pa je narava, še najbolj v domačem Kostelu in Fari.

Obhišni vrt kot vzorčna zdrava celica
Pomen obhišnega vrta, kot pravi, je v širšem smislu izjemen: »Flora in favna sta živi in raznovrstni na zelo majhnem območju. Zato obhišni vrt, cvetoči zeliščno-zelenjavni vrt naših babic in dedkov, deluje kot vzorčna, zdrava in živa celica vsake kmetije ali vrta, kot impulz za celotno stanje kmetijskega posestva.« Skozi stoletja je v njem našla mesto preverjena mešanica zelenjave, zelišč in rož. Zelenjava, solate, zelišča, jagodičevje in cvetlice so v njem od nekdaj rasli v plodnem sosedstvu. Gospodinja je dobro vedela, zakaj sadi ognjič ob zelju ali šetraj v bližini graha, iz izkušenj je poznala koristnost takšnih kombinacij. V obhišnem vrtu je skozi čas nastajal tipičen izbor cvetlic. Ta sestoji iz prastarih domačih ali zelo zgodaj uvoženih rastlin, ki so se že udomačile, pa tudi iz nekaterih tujih lepotic. »Moj namen delovanja je, da obhišne vrtove spet opazimo, raziskujemo, spoznamo, varujemo in obnavljamo tipično tradicionalno avtohtono rastlinstvo babičinega vrta. S tem ozavestimo njihov pomen in koristnost v vsakem vrtu, parku ali na kmetiji,« pravi Ljuba Južnič.

Načrtujmo svoj »gartlc«!
Tudi sama pri načrtovanju in snovanju vrta ni pozabila na stare, preverjene domače cvetlice: »V podedovanem nekdanjem cvetlično-zelenjavnem vrtu pri Fari stare rože počasi spet obujam v življenje. Stare avtohtone rože, torej potonike, hortenzije, perunike, cinije in dalije, imajo pri meni posebno mesto. Spomladanske čebulnice so obvezne spremljevalke mojih vrtov. Zaljubljena sem v tulipane. Posajene imam še tiste stare čebulice botaničnih tulipanov, rumene in rdeče, ki sem jih dobila pri mami. Sama zelo čuvam semena cinij, ki sem jih dobila od kolegice s Korčule, mamine kapucinke, Tomaževo črno kumino. Tudi stara dišeča rožnata vrtnica je lani po dolgih letih spet prilezla izza škarpe.«

Več v Zarji št.9, 28.2.2017

Iztok Dimc