Že mnogo let smo priče posiljevanja Evropske unije z ameriškimi gensko spremenjenimi rastlinami in hrano. Pri tem ZDA zlorabljajo mednarodne institucije, predvsem Svetovno trgovinsko organizacijo, lobirajo v Evropski uniji in vsiljujejo sporazume, kot so CETA, TTIP in TISA. Evropski državljani smo v veliki večini zavrnili frankensteinsko hrano, zato so se evropski politiki zaradi preživetja na volitvah uklonili ljudstvu. Vendar so prodane duše korporacijam pustile dogovorjene luknje mogočega vdora. Kači transgenega raja državljani EU še nismo zdrobili glave, očitno ima sponzoriranih sedem življenj.

V Evropski uniji je dovoljenje za gojenje leta 1998 dobila Monsantova koruza MON 810. To je edina gensko spremenjena rastlina, ki jo je dovoljeno gojiti v EU. Njeno pridelavo je prepovedalo devet članic EU (Avstrija, Italija, Madžarska, Francija, Nemčija, Poljska, Grčija, Bolgarija in Luksemburg). Vsiljevan je bil tudi gensko spremenjeni krompir, ki so ga zaradi bojkota kupcev korporacije umaknile.

Novembra leta 2016 je neodvisni laboratorij Anresco, ki ga je že leta 1943 v San Franciscu ustanovil dr. Sylvan Eisenberg, objavil rezultate o alarmantnih koncentracijah ostankov glifosata v ameriški hrani, predvsem v raznih prigrizkih, polivkah in čipsih, torej v plastični hrani v plastičnih vrečkah. Glifosat je aktiven strup Monsantovega herbicida Roundup, ki je pri nas v prodaji kot totalni herbicid pod imenom Boom Efekt. Pri nas se »bum« prši tudi po dvoriščih vrtcev in šol ter javnih površinah, kot so parki, avtoceste in železniške proge, kar je kriminalno dejanje. Prijatelj je moral vključiti brisalnike, ko je zapeljal mimo ekipe DARS, ki je na avtocesti pršila strup po zelenici med obema voznima pasovoma. To se je zgodilo tudi drugim, ki so me po elektronski pošti spraševali, kaj neki pršijo po avtocestah. Minister Židan, kdaj boste prepovedali uporabo »bum« strupa na javnih površinah v Sloveniji? Pišem v imenu zdravja otrok, ki niso krivi, če so njihovi starši brezbrižni.

Dogma genskega determinizma

Glifosat je po razvrstitvi sicer konservativne Svetovne zdravstvene organizacije in previdne IARC (International Agency for Research on Cancer) uvrščen v razred 2A – med verjetne kancerogene. O njegovih metaboličnih posledicah in učinku hormonskega motilca sem že pisal. Dolgih 20 let neodvisna znanost dokazuje, da že koncentracije 0,05 ppb spremenijo funkcijo genskega zapisa podgan, kar se kaže pri patologiji njihovih jeter in ledvic. Od tod zahteva, da se dopustna dnevna doza vnosa za človeka – ADI (Allowable Daily Intake) v Evropski uniji zniža najmanj s faktorjem 12-krat – na 0,025 mg strupa/kg telesne teže. V ZDA bi temu ustrezalo 70-kratno znižanje ADI! Dr. Henry Rowlands, direktor mednarodnega neodvisnega Detox projects, pomenljivo piše: »Varna doza glifosata preprosto ni znana.« To potrjuje tudi dr. Michael Antoniou, molekularni genetik iz King´College v Londonu: »Glifosat povzroča že v izjemno nizkih koncentracijah, na meji zaznave analitske kemije, hormonske motnje in širok spekter kroničnih obolenj.« Gre za hormetični učinek, o katerem naši odgovorni (in dobro plačani) varuhi narodovega zdravja ne vedo (ali pa nočejo vedeti) ničesar.

Dr. Michael Antoniou je s skupino sodelavcev raziskoval Monsantovo gensko spremenjeno koruzo, NK 603. Razpravo je decembra leta 2016 objavila prestižna znanstvena revija Nature. Preučeval je učinek genske tehnologije na spremembe biotskih sestavin med običajno in gensko spremenjeno koruzo NK 603. Obe sta bili gojeni v enakih razmerah. Našel je močno povečane koncentracije toksičnih snovi, kot sta kadaverin in putrescin (diamina, ki naravno nastajata pri gnitju trupel), in povečan učinek histamina (alergije), oboje pa sinergično sproža nastajanje kancerogenih nitrozaminov. Drugi najdeni poliamini zgolj še povečujejo tveganja. Hudič se vedno skriva v podrobnostih, kar 117 proteinov in 91 metabolitov je bilo spremenjenih! To pa nedvomno povzroča motnje v energetiki celice in oksidativni stres celic. Odličen dokaz, da se v koruzi NK 603 dogajajo dramatične spremembe proteinov (proteom) in metabolitov (metabolom), ki povzročajo motnje celičnega metabolizma! Lahko sklenemo najmanj to, da obe koruzi nikakor nista ekvivalentni! Zagovorniki genske tehnologije vreščijo, da take raziskave ne dajejo konsistentnih in koherentnih rezultatov, ki bi bili lahko pojasnjeni z različnostjo genskega ozadja. Jasno, saj še vedno verujejo v dogmo genskega determinizma in nočejo vedeti, kako delujejo epigenetski mehanizmi organizmov. Znanost, ki ždi na dogmah, seveda ni znanost, ampak ideologija.

Spremembe dednega zapisa

Osrednja dogma ideologije genskega determinizma govori, da genetska informacija prehaja enosmerno v nizu DNK-RNK-proteini. Raziskovalci pa so že v 80. letih prejšnjega stoletja ugotovili, da poteka nenehno medsebojno komuniciranje med geni in okoljem. Okoljski signali vplivajo na to, kateri geni, v kakšni kombinaciji, kdaj in za koliko časa se bodo vključili oziroma izključili. Začeli so govoriti o »fluidnem genomu«. In ne samo to, dokazali so, da se izkušnje osebka vgradijo v genski spomin in dedujejo na potomce. Rodil se je pojem epigenetske dednosti, ki postaja nočna mora dogmatikov.

Ruski biolog P. M. Sopikov je kar dvajset let raziskoval medvrstno hibridizacijo, ki poteka s transfuzijo krvi. Kri petelina črne pasme je injiciral v belo kokoš pasme Leghorn, dvakrat na teden po 3 ml krvi/kg teže. Po preteku dveh mesecev in pol je paril belo kokoš z belim petelinom iste pasme Leghorn in pri potomstvu našel črna peresa. Ko je izvedel transfuzijo krvi belega petelina na črno kokoš, je pri potomstvu črnih kokoši našel bela peresa. Opazne so bile tudi spremembe v morfologiji potomstva (oblika telesa in telesna teža, dolžina nog, kril, ipd.). Podobne rezultate je dobil pri goseh in puranih. Eksperimente so ponovili v Franciji in Švici, od 50 raziskav jih je 45 izkazovalo pozitivne rezultate. Leta 1995 so Japonci v krvi našli plazmide, kopirane dele DNK, kot nosilce dednosti. Nekaj let pozneje so nemški raziskovalci krmili breje miši s hrano, ki so ji bili dodani virusni in bakterijski plazmidi. Čakalo jih je popolno presenečenje, ko so te plazmide našli v celicah zarodkov in potomstva. Plazmidi torej neovirano krožijo s telesnimi tekočinami (kri, limfa, ekstracelularna tekočina), prečijo posteljico, se kjer koli vežejo na receptorje na površini celic in se vgradijo v genom. To pa ima lahko dramatične posledice. Pomislimo le na transfuzije krvi, presaditve organov in cepiva, s katerimi se lahko v naša telesa vgradijo deli genskega zapisa dajalca, ki jih prenesemo na potomstvo! Medicina s temi posegi sicer rešuje življenja ljudi, vendar ...

Že 12. junija 2014 so okoljski ministri EU dosegli politični dogovor o gensko spremenjenih organizmih, ki članicam omogoča, da pod določenimi pogoji prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin na svojem ozemlju, tudi če so odobrene na ravni Evropske unije. Dogovor je bil sprejet po več letih burne razprave o suverenosti evropskih držav glede tega. Množičnemu odporu prebivalstva se je politika morala ukloniti. Kompromis določa, da morajo vse članice dovoliti tranzit izdelkov iz GSO čez svoje ozemlje. In ne samo to, predpisi določajo, da je v Uniji za uporabo kot živilo ljudem ali kot krmo živalim dovoljenih kar 58 GSO, med njimi koruza, soja, oljna ogrščica, sladkorna pesa itd. Pri nas približno polovico krme za živali uvažamo, vsak kmet pa svobodno odloča o sestavi krme živali, ki jih vzreja. Bodite pozorni, saj mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov iz živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, pri nas ni treba posebej označiti! Podobno velja za snovi, pridobljene iz rastlin, kot so razna rastlinska olja, lecitin ali sladkor. Ustvarjena je strahotna varnostna luknja, ki sem jo poskušal osvetliti s prej citiranimi raziskavami, v katerih so ruskim kokošim v laboratorijih s transfuzijo krvi spremenili dedni zapis, nemškim mišim pa s hrano. Nam ljudem se to dogaja v vsakdanjem življenju, ko se cepimo, ko prejmemo transfuzijo krvi, ko nam presadijo tkivo ali organ in ko jemo neoznačeno hrano iz živali, ki so bile krmljene z GSO. Na ta način dele dednega zapisa neznanih dajalcev prenašamo na naše potomce. Vse bolj postajamo laboratorijske živali. Kača transgenega raja je že ovita okrog drevesa življenja in čaka svoj plen. V svetu gensko spremenjenih organizmov tudi človek vse bolj postaja gensko spremenjeni organizem.