Ker nimam statusa kmeta, imajo pri nakupu kmetijskega zemljišča, ki meji na mojo parcelo, prednost pred mano prav vsi kmetje v Sloveniji, jaz pa bi ga potreboval, da si uredim dovoz. Sosed od mene zahteva 300 evrov, da odstopi od svoje predkupne pravice. Ta zahteva je očitno izsiljevanje, zakon pa se mi zdi nepravičen. Janko brez pravic

Ker je težava večplastna, pojasnila podajamo v svežnjih.

Črka zakona: Kmetijska zemljišča so na podlagi ustave in na podlagi zakona posebej varovana zemljišča. Namenjena so pridelavi hrane, ohranjanju rodovitne zemlje, krajine in razvoju podeželja, zato kmetijska zemljišča niso namenjena urejanju dovozov. Pri nakupu kmetijskega zemljišča imajo na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih določene osebe zakonito predkupno pravico. Zakon predpisuje naslednji vrstni red prednostnih upravičencev: 1. solastnik; 2. kmet, čigar zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drugi kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo. Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče komur koli.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Seznanjeni smo s problematiko na področju prodaje kmetijskih zemljišč in se zavedamo, da veljavna ureditev ni najboljša, zato bomo predvidoma letos začeli celovito prenovo področja kmetijske zemljiške politike. Pripravljeni bodo trije različni modeli pravnega urejanja področja kmetijske zemljiške politike. Na tej osnovi bo oblikovana posebna projektna skupina, ki se bo do teh modelov opredelila in ministrstvu predlagala najprimernejši model za Slovenijo.

Urejanje prednosti: Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije: »Čeprav postopek prometa ni idealen, podpiramo zakonsko ureditev prometa s kmetijskimi zemljišči, saj tako v večini primerov pridobivajo kmetijska zemljišča tisti, ki jim kmetijstvo pomeni glavno ali edino dejavnost. V praksi so pogosti primeri, ko za ponujeno kmetijsko zemljišče vlagata zahtevo za odobritev pravnega posla dve osebi s statusom kmeta, od katerih pa je ena na primer oddaljena od ponujenega kmetijskega zemljišča več deset kilometrov. V takšnih primerih se na upravnih enotah razpišejo ustne obravnave, na katerih se ugotavlja, kdo od enakovrednih oseb s statusom kmeta ima večji interes za nakup.«

Ureditev dovoza: Pomembno vprašanje je tudi, ali si dovoz na tem zemljišču sploh lahko uredite in ali morate za to biti lastnik zemljišča.

Ministrstvo za kmetijstvo: »Graditev določenih objektov na kmetijskih zemljiščih oziroma posegi na kmetijska zemljišča so dopustni le, če to določa, in pod pogoji, kot to določa prostorski akt lokalne skupnosti, na območju katere je to zemljišče.«

Mestna občina Novo mesto: »Dovozi do objektov, ki so stavbe v naselju, so praviloma urejeni na nekmetijskih (stavbnih) zemljiščih v naselju, pogosto so takšni dovozi javne ceste. Pri objektih, ki so zgrajeni ali so predvideni za graditev, ležijo pa zunaj naselij, se dovozi do najbližje javne ceste lahko urejajo tudi na nestavbnih zemljiščih, torej tudi kmetijskih. Ureditev dovoza pa ne pomeni nujnega odkupa zemljišča. Uvoz se lahko uredi v obliki dogovora z lastnikom zemljišča kot služnost na zemljišču, lahko pa ga v nepravdnem postopku določi sodišče kot nujno pot. V katerem Sloveprimeru je ureditev dostopa »dovoljena «, v katerem pa ne, odloča država, ki dovoljenja daje. Za odločanje pa so vedno potrebni podatki o konkretnem primeru.

Pridobitev statusa kmeta: V praksi ljudje to težavo pogosto urejajo tako, da pridobijo status kmeta. Na spletni strani e-uprave, kjer je pojasnjen postopek, že v uvodu in na veliko zapišejo: »Status kmeta je pomemben pri uveljavljanju prednostne pravice do nakupa kmetijskega zemljišča ali kmetije v primeru, če je prodajno ponudbo sprejelo več oseb.« V nadaljevanju navajajo pogoje, pod katerimi lahko pridobite status kmeta. Za potrebe tega članka je pomembna predvsem točka 4., pod katero so pogoji za osebe, ki se s kmetijsko dejavnostjo še ne ukvarjajo. »Za pridobitev statusa kmeta mora fizična oseba ... dati izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in da izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti.« Ti pogoji so opravljen izpit s področja kmetijstva, ki ga – poleg tečaja – izvajalci organizirajo praviloma dvakrat na leto, stal pa vas bo slabih 200 evrov.