Akad. prof. dr. Metka Zorc, Slovenka leta 2006:
Umetna inteligenca ne more nadomestiti temeljnih principov zdravniškega poklica
Dr. Zorčeva ob svojem običajnem delovnem dnevu, posvečenem zdravljenju srčnih bolnikov, s kolegi uvaja novo tehnologijo operativnega zdravljenja mitralne zaklopke. »Temu posvečam vso svojo energijo zadnjih dni, ko smo uspešno opravili dve operaciji in tako omogočili bolnikom, da z manj invazivno tehnologijo vrnemo zdravje in življenje. Poleg tega z Inštitutom za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani končujemo eno izmed raziskav s področja ateroskleroze.« Poleg tega skrbi za razvoj Mednarodnega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC Medicor Slovenija, ki so postali prepoznavni ne samo doma, temveč tudi v tujini. V dvajsetih letih se je pri njih z različnimi metodami operacij in manj invazivnimi posegi zdravilo več kot 50.000 bolnikov.
Na vprašanje, kam gre ta svet, nam je odgovorila: »Veliko razmišljam o tem. Čutim, da svet, v katerem živimo, ni na pravi poti. Izgubljajo se povezave med ljudmi, nove tehnologije so v mnogočem razrahljale naš svet. Človek mora ostati sočuten, empatičen, z vizijo in razmišljati tako, da bi vsem in vsakomur omogočili, da je življenje vredno. Egoizem in zlobna hotenja, ki se mnogokrat porajajo, razkrajajo družbo, in to je pravi rak današnje dobe. Treba je pozabiti na egoizem, grabežljivost in imeti vizijo, kako bi ohranili naš svet, okolje, ki je dragoceno in brez katerega ne moremo živeti.«
Kateri se ji zdijo bistveni problemi naših generacij? »Bistveni problem naših generacij je v razliki v razmišljanju in pogledu na svet. Vidim, da se izgubljajo osnovne moralne vrednote, to se je dogajalo že v antičnih časih in starem Rimu, ko je bila družba postavljena na rob propada. V današnjem času je nezadovoljstvo doseglo vrhunec. Med komunikacijo, ki je izjemnega pomena za ohranjanje človekovega življenja in dostojanstva, so vrinjene nove tehnologije, preko katerih pa ni mogoče vzdrževati pristnih človeških odnosov. To se na žalost dogaja tudi na mojem področju, ko so razrahljani odnosi med zdravniki in bolniki. Nova doba z razvojem diagnostičnih metod in tehnologije, ki je fascinantna, je začela onemogočati osnovno vrednoto zdravniškega poklica: pristno empatijo in entuziazem, ki mora ohranjati zdravniški poklic. Entuziastično zdravljenje, zdravljenje z ljubeznijo do bolnika, bo vedno ostalo vrednota, ki sicer dandanašnji izginja, vendar se bo prav gotovo vrnila. Sicer ne bomo mogli nadaljevati našega dela in poslanstva. Umetna inteligenca, na katero stavijo mlajše generacije, ne more nadomestiti temeljnih principov zdravniškega poklica. Lahko se bo sicer tudi zgodilo, da bo bolnik dobil diagnozo preko računalnika, da ne bo potreboval direktnega stika z zdravnikom, vendar to prav gotovo ne bo dobro, kajti človek ostaja človek v svojem bistvu: telo in duša, česar ne more nadomestiti noben stroj.«
Prispevek je objavljen v reviji Jana, št. 48, 26. november 2024.
