Shutterstock

Najstništvo je obdobje radovednosti, eksperimentiranja in iskanja lastne identitete. Zato se v tem obdobju starši prvič resno vprašajo, kako otroka zaščititi pred alkoholom in drugimi drogami, ne da bi pri tem izgubili stik z njim. Kako naj z njimi o drogah sploh govorimo, da ne bi povzročili upora ali panike? Ključ ni v prepovedih ali strašenju, temveč v iskrenem, odprtem pogovoru, ki med otrokom in staršem gradi zaupanje in razumevanje.

Ne mislimo, da molk zaščiti

Mnogo najstnikov meni, da je največji problem prav prepričanje staršev, da če se o drogah ne pogovarjajo, otrokom naredijo uslugo. Včasih so te teme – tako kot spolnost ali duševno zdravje – še vedno nekakšna tabu tema, o katerih se ne govori. A mladi jasno povedo, da molk ne ščiti, le zmede in pušča prostor za napačne odločitve.

Najstniki poudarjajo, da bi morali starši o različnih vplivih drog začeti govoriti že prej, še preden sploh pride do neposrednega stika s snovmi ali pritiskom vrstnikov. Poleg tega je naloga staršev, tudi, da se o učinkih, tveganjih in posledicah drog, izobrazijo najprej sami.

Profimedia

Zakaj pogovor sploh šteje

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je med najstniki najpogosteje uporabljana psihoaktivna snov alkohol. Več kot polovica 15‑letnikov je vsaj enkrat popila alkohol, približno 37 % pa ga je užilo v zadnjih 30 dneh. Poleg tega približno 12 % 15‑letnikov poroča, da sta vsaj enkrat v življenju uporabila tudi konopljo (marihuano), medtem ko se povečuje tudi trend uporabe elektronskih cigaret (t. i. vejpanje). Ti podatki iz raziskave HBSC jasno kažejo, da je stik z alkoholom in drugimi psihoaktivnimi snovmi med mladimi resničen in razširjen.

Starši, ki s svojimi otroki pogosteje govorijo o tveganjih in posledicah, zmanjšajo možnost, da bi otrok zapadel v nevarne situacije.

Profimedia

Izogibajte se prepovedim in ustrahovanju

Prva napaka staršev je, da na temo drog reagirajo z grožnjami ali ustrahovanjem, namesto s pogovorom. Takšen pristop pogosto sproži zapiranje vase, prikrivanje dejstev in uporništvo. Namesto tega se je bolje osredotočiti na informiranje o posledicah uporabe drog, ne na prepovedi.

Pogovor z otrokom naj izgleda tako:

Namesto: "Drogam se ne smeš približati! Če izvem, da si kadil, boš imel prepoved izhoda."

Raje: "Vem, da so nekateri tvoji prijatelji že poskusili marihuano. Kaj ti misliš o tem? Kako bi se ti odločil? Se ti zdi nevarno ali zanimivo?"

pexels

Zaupanje gradi aktivno poslušanje

Najstniki hitro zaznajo, kdaj jih starši res poslušajo in kdaj samo "pametujejo". Aktivno poslušanje pomeni, da dejansko prisluhnemo, brez prekinjanja ali takojšnjega komentiranja, in da povzamemo, kar smo slišali, da pokažemo, da smo jih razumeli. Pomembno je tudi, da postavljamo odprta vprašanja, ki omogočajo najstnikom razmislek in izražanje mnenja.

Primer pogovora:

Starš: "Slišala sem, da se nekateri učenci v tvojem razredu že igrajo z alkoholom. Kako se počutiš glede tega?"

Najstnik: "Pa ja, vsi to počnejo, ampak jaz nisem prepričan…"

Starš: "Razumem, da si v takšnih situacijah lahko zmeden. Lahko skupaj pogledava, kakšne so posledice, da boš vedel/a, kako alkohol vpliva na telo in energijo. Bi rad/a, da ti razložim?"

Posledice in resnične zgodbe

Namesto moraliziranja veliko več dosežejo zgodbe iz resničnega življenja, ki se dogajajo v šoli, na treningih ali v krogu prijateljev. Te zgodbe najstnikom predstavljajo realen vpogled v posledice, ki se pogosto začnejo zelo neopazno.

Trenerji v športnih klubih opažajo, da nekateri mladostniki, ki začnejo redno vejpati, hitreje izgubijo kondicijo in koncentracijo. Padec forme ni takojšen, zato ga mnogi sprva ne povezujejo z uporabo elektronskih cigaret, dokler rezultati ne začnejo občutno padati.

Podobno je v šoli. Dijaki, ki eksperimentirajo s psihoaktivnimi snovmi, pogosto poročajo o upadu motivacije, slabši zbranosti in več izostankih. Ocene zdrsnejo ravno v obdobju, ko bi morale biti stabilne zaradi nadaljnjega šolanja ali vpisa na fakulteto.

Posledice se pokažejo tudi v odnosih. Nekateri mladostniki postopoma izgubijo stik s prijatelji, ki se drog izogibajo. 

Profimedia

Kako reči ne v resničnih situacijah

Najstniki se pogosto znajdejo v situacijah, kjer je prisoten pritisk vrstnikov zlasti ob družabnih priložnostih (šolski plesi, praznovanja, ...). Zato je pomembno, da starši z otrokom pravočasno razmislijo, kako se v takšnih trenutkih odzvati, ne da bi se ob tem počutil manjvrednega ali izključenega.

Če ima najstnik vnaprej oblikovane strategije, se lažje postavi zase in postavi mejo. Poleg tega lahko starši spodbujajo alternativne oblike druženja, ki ne vključujejo alkohola ali drog, ter se pogovarjajo o vplivu medijev, ki pogosto ustvarjajo nerealno podobo zabave.

Pomembno vlogo ima tudi domače okolje. Najstniki, ki imajo podporo, prostor za interese in hobije in občutek pripadnosti, se uprejo pritisku okolice lažje.

Tak pristop pomaga najstniku, da sprejema odločitve samostojno, ohranja odnose z vrstniki in se hkrati varuje pred tveganji, ne da bi čutil krivdo ali strah.

Profimedia

Najstniki ne potrebujejo popolnih staršev, temveč tiste, ki znajo poslušati, razumeti in tudi pri neprijetnih temah ostati prisotni. Pogovor o drogah ni enkraten dogodek, temveč nekaj, k čemur se je v odnosu z najstnikom dobro vrniti večkrat.

Ko starši namesto skrbi in strahu pokažejo razumevanje, mladim sporočajo, da niso sami. Čeprav ne temelji na nadzoru, je tak odnos pogosto najmočnejša zaščita, ki jo lahko ponudimo svojemu otroku.

Pexels