
Zaposlitev / stran 80

Korona ukrepi gredo v pozabo
Potem ko je epidemija covida-19 povzročila razmah dela od doma, se način dela počasi vrača v stare tirnice. Decembra lani je vse dni v tednu na lokaciji delodajalca delalo že 81 odstotkov zaposlenih, najmanj en dan v tednu pa je na daljavo delalo le še 12 odstotkov delavcev, je pred dnevi objavil državni statistični urad.

Zakaj je za nekatere poklice tako malo zanimanja?
Letos naj bi primanjkovalo kadra predvsem na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva. To so med drugim ugotovili na Zavodu RS za zaposlovanje v raziskavi Poklicni barometer. Mladim, ki se te dni odločajo, kam po osnovni šoli, to ne koristi veliko, saj bo trajalo še leta, da bodo sami postali iskalci zaposlitve. V nekaterih dejavnostih primanjkuje kadra že vrsto let in tudi šole se srečujejo s premajhnim zanimanjem za nekatere programe izobraževanja. Za tako imenovane deficitarne poklice je mogoče pridobiti štipendijo, a pri odločanju mladih to zagotovo ni odločilni dejavnik. Pomembneje je, da dobro poznajo sebe in svoje sposobnosti ter da že zgodaj odkrivajo značilnosti posameznih poklicev. Kako se s pomanjkanjem dijakov v nekaterih programih spopadajo srednje šole in kako težave z iskanjem kadra rešujejo delodajalci?


(FOTO) Rezervisti že 20 let dopolnjujejo Slovensko vojsko, vajo so tokrat izvedli v Murski Soboti
V rezervni sestavi SV lahko prostovoljno sodelujejo moški in ženske od 18. do 55. oziroma 60. leta (častniki), ki so telesno ter duševno sposobni za opravljanje vojaške službe in imajo vsaj srednjo poklicno šolo.

Tetraplegik Rok Seidl: V balinčkanju je našel nov smisel
Pred šestimi leti je mrzel februarski dan Rokovo življenje obrnil na glavo. Zaradi hudih poškodb v prometni nesreči je pri sedemnajstih letih postal tetraplegik. Njegovo nekdaj zelo živahno in adrenalina polno življenje se je skrčilo na bivanje na invalidskem vozičku. Rok priznava, da nesreča ni ohromila le njegovega telesa, v njem občasno ugaša tudi volja po življenju. A mu obdobja depresije uspeva premoščati ob ljubeči podpori domačih in prijateljev. Hvaležen jim je za to, pravi. Eno od spodbud vidi v balinčkanju. Ta šport želi trenirati. Da bi ga lahko domači vozili na treninge v Kranj, kjer imajo edino balinišče, prilagojeno tetraplegikom, bi potrebovali prilagojeno vozilo oziroma kombi.

FOTO: Od vlade ne zahtevajo le višjih plač: "Brez medicinskih sester ni zdravstva"
Delavci v zdravstveni negi že vrsto let opozarjajo na nizke plače in plačna nesorazmerja. Danes so svoje zahteve predstavili na protestnem shodu v Ljubljani.

Nov razpis za bivanja v zasebnih študentskih domovih
Objavljen je javni razpis za subvencioniranje bivanja v zasebnih študentskih domovih.

Kar velja za državo, očitno ne velja za državna podjetja
Sindikat delavcev Save Turizma je za torek napovedal opozorilno stavko delavcev v Hotelih Bernardin, s katero želijo med drugim preprečiti prenos sobaric na zunanje izvajalce.

Za tujce ne bo podaljšanja brez ustreznega znanja slovenščine
Večina delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki delajo v Sloveniji, ni članov sindikata, prav tako se ne zavedajo svojih pravic. To, da največkrat ne poznajo osnov slovenščine, njihov položaj le še otežuje.

Nekdanjo direktorico doma so med zagovorom premagale solze
Po tem, ko je politika pred desetimi leti v Domu upokojencev (DU) na Ptuju spodnesla vodstveni stolček nekdanji direktorici Kristini Dokl, se vihar okoli nje očitno še ni polegel. Na ptujskem okrožnem sodišču se je zoper Doklovo in "njeno" računovodkinjo Andrejo Kuret začela glavna obravnava zaradi domnevne davčne zatajitve v letih od 2009 do 2011.

Za koliko smrti pri delu so krivi delodajalci?
V zadnjih nekaj tednih je Slovenijo pretreslo več delovnih nesreč, ki so terjale tudi smrtne žrtve. V petek je v eksplozijah v vrhniškem podjetju Hamex ena oseba umrla, dve osebi pa sta huje poškodovani.

„Bogat si, če kaj daš od sebe“
Marjan Skok, znani ptujski gostinec, se je upokojil pred štirimi leti, a je še vedno aktiven. Danes pomaga sinu in snahi, ki nadaljujeta delo v družinskem podjetju Gastro, v katerem sta si pokojnino zaslužila skupaj z ženo. Vstaja zjutraj ob drugi uri, v kuhinji pa je že ob pol četrti uri, da so malice pravočasno pripravljene. V treh desetletjih samostojne podjetniške poti je doživel in preživel marsikaj.

Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola - postanimo izklesani, gradimo prihodnost in vzgajajmo za življenje

Informativni dan na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu - poklici, ki so zelo iskani

Zanimanje za zaposljive poklice programov na SIC Brežice vse večje


Oblegane šole
Včeraj in danes so lahko mladi po vsej Sloveniji obiskali srednje in višje šole ter fakultete in tako po dveh letih, ko so bili informativni dnevi le na spletu, spet v živo preverili, kakšen je utrip na šolah, kamor bi želeli. Tudi na Celjskem je bilo živahno.

(FOTO) Za študente iz moravskotopliške občine letos skupno več kot 46 tisočakov
Alojz Glavač, župan občine Moravske Toplice, in Mitja Slavinec, prvi mož Pomurske izobraževalne fundacije, sta razveselila 28 študentov iz moravskotopliške občine s podelitvijo štipendij v študijskem letu 2022/2023 v skupni višini 46.550 evrov. Povprečna štipendija znaša 138 evrov na mesec. Slavnostni podpis pogodb o štipendiranju je potekal v sejni sobi občine Moravske Toplice, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela Blanka Tomašić. Glavač je izpostavil, da je občina Moravske Toplice trenutno pred soboško občino in tako tudi vodilna po številu študentov na število prebivalcev, zato gre pravzaprav za investicijo "v našo in vašo bodočnost". Slavinec se je zahvalil občini in županu za dolgoletno sodelovanje in prepoznavanje pomena znanja, obenem pa je napovedal, da bo prihodnji teden v Murski Soboti gostil Boštjana Zalarja, direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanjega sošolca, ki mu bo predlagal vzpostavitev dislocirane enote instituta v Pomurju.

Na novomeški gimnaziji precejšnje zanimanje bodočih dijakov

Karitas Ptuj: Po pomoč prihaja vedno več družin z zaposlenimi starši
Nizka stopnja brezposelnosti v regiji in manj podeljenih denarnih socialnih pomoči se na socialni sliki, vsaj sodeč po izkušnjah sodelavcev Karitas, ne pozna veliko. Draginja namreč k iskanju pomoči prisili tudi posameznike, ki so doslej zmogli sami. Prosilcev na Ptujskem ni nič manj, se pa spreminja njihova struktura: prevladujejo družine z več otroki, v katerih so starši sicer zaposleni, a so prejemki prenizki za vse izdatke.