Arhiv Štajerskega Tednika

Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da je namen sprememb na področju upravljanja z državnimi gozdovi zagotoviti celovito upravljanje z gozdovi kot enim naših najpomembnejših naravnih virov. »Ministrstvo je na podlagi analize dosedanjega gospodarjenja z gozdovi v lasti države, poslovanja državnega sklada, ugotovitev revizije smotrnosti upravljanja z gozdovi, ki jo je pripravilo Računsko sodišče RS, in po preučitvi rešitev na tem področju v državah članicah EU spremenilo sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi. Zaradi kompleksnosti tega dela in nujnosti enakovrednega zagotavljanja njihovega gospodarskega, ekološkega in socialnega pomena je smiselno upravljanje z gozdovi v lasti države izvajati v okviru enovite gospodarske družbe. Z njeno ustanovitvijo se upravljanje z državnimi gozdovi prenese v poslovno okolje, kjer bo mogoče dosegati boljše poslovne rezultate,« so prepričani na ministrstvu.

Konkurenčnost pred tradicijo?

Ali bo to poslovno okolje, ki naj bi prineslo boljše rezultate, še naprej omogočalo delo slovenskim gozdarjem oz. ali bodo ti imeli prednost pred tujci? »Poleg dosedanjih koncesionarjev bodo imele možnost za izvajanje del v gozdovih tudi druge družbe, kar bo zagotovo pomenilo dvig konkurenčnosti v gozdarskem sektorju. Dosedanji sistem koncesij je bil v tem pogledu zaprt in v 20-letnem obdobju ni omogočal vključevanja novih subjektov, ki bi se razvili na trgu ponudbe storitev v gozdarstvu. Evropska zakonodaja pri javnem naročanju ne dovoljuje razlikovanja na domače in tuja podjetja, saj je evropski trg enoten. Dejstvo pa je, da se bo pri izbiri podjetij upoštevalo različne kriterije, kot so oddaljenost od sečišča, usposobljenost, izkušnje, obvladovanje slovenskega jezika zaradi učinkovitega zagotavljanja varnosti na gozdnih deloviščih itd.«

A v mariborskem gozdnem gospodarstvu opozarjajo, da bo pri izbiri izvajalcev imela pomembno težo cena: »Sprašujemo se, ali to pomeni, da bo tudi kakovost izvajanja del na najnižji ravni in bodo delali siromaki z Balkana, ki smo jih po TV gledali pred meseci. Bo to »primer dobre prakse« v Slovenskih državnih gozdovih? Naši preizkušeni Prleki in Pohorci pa bodo obstali v vrstah na zavodu za zaposlovanje?« Ob tem še vedno ne vedo, čeprav jim koncesija poteče konec junija, koliko dela bo državno podjetje v posameznih časovnih terminih in na posameznih območjih razpisalo. Prav tako še niso dobili nobenih zagotovil, da bodo lahko še naprej opravljali svoje delo v državnih gozdovih.

Bo moralo Gozdno gospodarstvo Maribor odpuščati?

Preberite več v Štajerskem Tedniku