»Če delaš dobro, se to pozna«

Zgodba podjetja Alenkine slaščice se je začela, ko je Alenka Pisanec iz Hotunj imela za seboj dve večji življenjski prelomnici. »Kot ekonomistka sem bila deset let zaposlena v Alposu. Službo sem rada opravljala. Ko je podjetje šlo v stečaj, ni bilo ne denarja, tudi odnosi so se skrhali. Tri mesece smo bili brez plač. Takrat sem zbolela zaradi raka ščitnice. Sledila sta operacija in zdravljenje na onkologiji v Ljubljani. Nisem dobila ›velikega‹, ampak ›malega‹ raka. Razumela sem ga kot opozorilo. Če bi s takšnim načinom življenja nadaljevala, bi se bolezen zagotovo vrnila,« se spominja Alenka Pisanec.

Arhiv NTRC

Po ozdravitvi in po stečaju podjetja, v katerem je prevzemala več odgovornosti, kot bi ji bilo treba, je takrat še ekonomistka Alenka sprejela trden sklep, da nikoli več ne bo delala v komerciali. »Raje bi šla delat kot čistilka ali polnit police, samo v prodajo ne več. Kljub temu sklepu sem šla na nekaj razgovorov za službo v trženju, a mi je bilo vedno bolj jasno, da je sistem povsod enak. Moraš prodajati ne glede na vse. Sredstva niso pomembna, zgolj cilj – prodaja. Tega nisem zmogla. Nisem mogla lagati ljudem. Sem namreč že od nekdaj odkrita oseba in ljudem raje povem resnico v obraz.«

Preberite več v Novem tedniku