Knjižnica Brežice

Demenca je degenerativna (se ne pozdravi) in progresivna (napredujoča) bolezen možganov, ki ni del naravnega staranja. Ker ustreznega zdravila za zdravljenje demence še ni, so toliko pomembnejše preventivne dejavnosti in ozaveščanje na tem področju. Ne le najstarejše, temveč tudi mlajše generacije. Le tako namreč lahko pojav demence odložimo oziroma omilimo njen potek.

Naša vsakdanja rutina ima pri vsem tem večjo moč, kot si pogosto sploh mislimo. Gibanje, uravnotežena prehrana, druženje, radovednost in učenje novih stvari so preprosti, a učinkoviti zavezniki pri ohranjanju zdravega uma.

Knjižnica Brežice

Na študijskem krožku »Brez demence v starosti: Kaj lahko storimo že danes?«, ki poteka v sodelovanju Knjižnice Brežice in Zavoda Prosum ter pod okriljem Andragoškega centra Slovenijaso v ospredju ključne aktivnosti in navade, ki jih za bolj kakovostno staranje in večjo samostojnost tudi v poznejših letih lahko že danes vključimo v svoj vsakdan. Krožek in aktivnosti v okviru slednjega usmerja Mihaela Kežman, doktorica znanosti na področju socialne gerontologije, profesorica in docentka. Brezplačna druženja ob majskih torkovih dopoldnevih potekajo (in še bodo) v Dvorani Savice Zorko.

Prvič so se udeleženci srečali 6. maja in se dodobra spoznali. Drugo v nizu štirih srečanj pa je 13. maja sovpadlo z drugim dnem aktualnih Tednov vseživljenjskega učenja 2025. Aktivnosti so bile tokrat povezane s sledečimi vsebinami: socialni stiki, skrb za srce, zdrava prehrana, telovadba in miselne aktivnosti.

Knjižnica Brežice

Udeleženci so začeli z vajo, ki je v skupini krepila občutek pripadnosti ter spodbujala odprto komunikacijo. Skušali so si zapomniti imena, živali, različne predmete. Sledila je vaja za razvijanje srčnosti, spodbujanje čustvene topline in povezovanje. Zbrani v knjižnični dvorani so se spomnili in drug z drugim delili spomin na topel dogodek iz svoje mladosti.

V povezavi z zdravo prehrano so si udeleženci in mentorica zadali skupen cilj, ki se glasi: »V prihodnjem tednu oziroma do našega prihodnjega srečanja bomo skrbeli za hidriranost in pili čim več vode.«

Sledilo je še razvijanje koordinacije, pozornosti in delovnega spomina. Z aktivnostmi Sledenje gibov, Ogledalo, ki posnema ter Zaporedje so udeleženci razgibali svoje telo. Dodatna vadba za njihove možgančke pa so bile miselne aktivnosti Besede, Iskanje razlik, Prepoznaj kraje in napiši pravilno ime, Povezanost, Ulomki ter Jezikovna inteligenca. Ob vsem tem velja izpostaviti in pohvaliti, da so se posamezniki do knjižnice pripeljali s kolesom oziroma prišli peš.

Veseli smo, da smo s tovrstnimi dejavnostmi tudi mi del učeče se skupnosti. Z druženji v okviru študijskega krožka pa nadaljujemo spet jutri, 20., in 27. maja.

Mateja Kus