##IMAGE-3045918##

Ko nas le še nekaj tednov, dni loči od težko pričakovane upokojitve, nas vse prevzame navdušenje, ki pa čez nekaj časa mine. Zamislimo se in se začnemo spraševati, le kaj bomo počeli brez vsakodnevnih obveznosti v službi. Že res, imeli bomo čas, da se posvetimo svojim konjičkom, kar prej nismo mogli, pa vendar to ne traja ves dan. Redko se bomo srečali s prijatelji in bivšimi sodelavci, s katerimi smo preživeli lep del življenja v dobrem in slabem. Povsod bodo letele opazke: »Poglej, kako je lepo starim, nimajo nobenih skrbi, ni jim treba hoditi v službo, mi pa se tako mučimo.« Vsi bodo pozabili, da smo vse to, kar imajo sedaj mladi, ustvarili mi, stari.

Naenkrat nismo nikjer več dobrodošli, redkokdo se spomni na nas, čeprav bi z ozirom na naše dolgoletne izkušnje lahko mladim marsikaj svetovali in jih tudi učili. Pravzaprav smo diskriminirani in ne dobimo priznanja socialnega, kulturnega, ekonomskega in političnega prispevka za svoje okolje. Nismo nikjer vključeni, spregledana je naša vloga in položaj v družbi. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990 na 68. plenarnem zasedanju razglasila 1. oktober za Mednarodni dan starejših in se zavzela za odpravo negativnih stereotipov in predsodkov o starejših. Predložila je tudi zahtevo po spoštovanju dostojanstva in človekovih pravic.

Poleg tega pa je med ostalim tudi zapisala, da morajo biti starejši ustrezno zastopani v okoljih, kjer živijo, in nenazadnje tudi v mednarodnih telesih, kar do sedaj ni bila praksa. Življenjska doba se daljša in marsikatere bolezni in tudi depresije, ki so posledica popolne izključenosti iz družbe, ne bi zajele tako številne populacije starejših. Vsi bi se počutili mnogo bolje, ko bi videli, da niso pozabljeni in končno lahko starejši doprinesejo marsikaj na vseh področjih. Tako pa brezdelno tavajo ali pa so zaprti med štirimi stenami in razmišljajo o najslabšem. Moram pa še omeniti, da pač nekaterim posameznikom tudi godi osama in so prav zadovoljni, da se lahko posvetijo samo svojemu načinu življenja in uživajo v samoti.

Preberite še ...

Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

Okrepiti bi se moralo tudi medgeneracijsko sožitje, saj marsikje se je to že uveljavilo, vendar še vedno premalo. Zato je treba postaviti učinkovite mednarodne mehanizme za varstvo starejših.

Letošnje celo leto že živimo v znamenju pandemije COVIDA-19, zato je prav, da na prireditvah, ki bodo potekale ves teden, še posebej namenimo besede zdravju starejših, njihovih potrebah po pomoči in nasploh vse ljudi osveščamo. Posebno se mora tukaj izkazati medgeneracijsko sožitje. Vsi bi se morali zavedati, da bodo enkrat tudi sami spadali med starejšo populacijo in kakor bodo oni ravnali z nami, tako bodo tudi njihovi potomci ravnali z njimi.

Torej - izkažimo se starejši in mlajši, da lahko sobivamo skupaj in se eden od drugega marsikaj naučimo.